bos konj
[ˈbuːəs ˈkọjn] ˈboːsega ˈkọːjna m (Ⓣ BP, L, S) bos konj |brez podkev, nepodkovan|
Ⓣ BP[ˈPọl si ga pa potˈkọːwat ˈməro ˈjəti. Je ˈbi ˈbuːəs ˈkọjn, ker ˈpoːle je ˈtəste ˈpọːtko, ˈtəsti ˈrọːx se sˈciːəpo, če je poˈtərgan ˈxọːdo.]
Ⓣ S[Če ˈkọjn zguˈbiː ˈpọːtkwo, ˈmərš pa dˈruːgo ˈmọ ˈdeːt ˈgər. Če ˈniːma ˈpọːtkwe, je ˈbuːəs ˈkọjn.]
~ Ⓘ »Praslovansko *kon’ь etimološko ni zadovoljivo pojasnjeno. (…) Praslovansko *komonь lahko temelji na tožilnik ednine. Na starem imenovalniku ednine lahko temelji latinsko caballus prvotno ‘skopljen konj, delovni konj’, genitiv kabállēs ‘delovni konj’. Druga, manj verjetna možnost je domnevanje prevzema iz keltsko *konko-, *kanko- ‘konj’, ki se ohranja v latiniziranih osebnih imenih Cancius, Cancilus in v izposojenki v latinsko concanus. To je tvorba iz indoevropskega korena *k’a(n)k- ‘skakati’, iz katerega je tudi starovisokonemško hengist, nemško Hengst ‘žrebec’, prvotno *‘skakač’.« (SNOJ 1997: 256)
Naša spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje strani in vodenje statistike ogledov. Več si lahko preberete tukaj.
se ne strinjam
se strinjam