• Buca_1 Slika 1: Buča. Risba: Urša Kogelnik.
  • Buca_2 Slika 2: Cvet jedilne buče na vrtu. Foto: Anja Benko.
  • Buca_3 Slika 3: Cvet jedilne buče na vrtu. Foto: Anja Benko.
buča
[ˈbuːča] -e ž (Ⓣ B, BP, L, S) buča |kulturna rastlina s plazečim se steblom ali njen debeli sad|
Ⓣ B[ˈSaːmo ˈbuːč ˈzaj ne ˈsẹːje ˈnišər ˈweːč ˈnətər. ˈMiː smo pa ˈčaːsix ˈsẹ ˈbuːče, poˈsọːdi oˈkuːwo, poˈsọːdi ˈbuːče ˈnətra ˈmẹːli. ˈBuːče smo pa sˈwiːjem ˈfuːətrali pˈrẹj. So še zeˈleːne, ˈpọl pa … Ko je pa ˈmẹːwo ˈsẹːme, ˈsẹːme ˈwọn sˈpuːcali.] ◾ [Naˈwaːdne, ˈpač ˈkọj sˈwiːnske ˈbuːče smo ˈriːəkali. (...) ˈTuːə so ˈtəste ˈwẹːjke. ˈỌː, ˈkaːke ˈčuːdne so ˈbəle.]
Ⓣ BP[ˈZaj ˈbuːč spˈlọx ˈniːmamo. ˈčaːsix se je deˈwaː ˈọːli pa za sˈwiːje so bˈlẹ ˈfuːətrat. ˈJaː, ˈzərnje se je ˈwọn ˈzaːwo in poˈsuːšwo. ˈTəste je ˈbọːwo za ˈọːli. ˈBuːče, ˈtəsta gˈwaːwa, ˈtəste je pa za sˈwiːje ˈbọːwo. Se je zaseˈkoːwo.] ◾ [Za ˈnuːəč čaˈrọːnic so pa otˈrọci ˈroːdi diˈwoːli. Da si oˈčiːəse pa ˈnuːəs pa ˈuːste pa sˈwiːəčke ˈnətər pa straˈšiːli ˈtək op ˈcẹːsti, kˈjẹ so naˈraːdli ˈtəste ˈbuːče.] ◾ [ˈča:six so ˈkọj norˈmaːl ˈbuːče bˈlẹ.]
Ⓣ L[ˈčaːsix smo ˈmẹːli ˈsam ˈtəste ˈbuːče za sˈwiːje, da se je ˈsẹːme ˈwọn pobˈraːwo, ˈwoːne smo pa sˈwiːjam sˈfuːətrali.] ◾ [Pˈraːjijo, da so ˈsẹ ˈbuːče uˈžiːtne.]
Ⓣ S[ˈMiː smo ˈmẹːli naˈwaːdne ˈbuːče – ərˈmeːno-zeˈleːne z ˈriːžami. ˈTuːə smo ˈmẹːli za sˈwiːje. Smo jix naˈriːəzli na ˈtaːke oˈnẹːge pa ˈwoːde ˈgər naˈliːli pa sˈwiːjam ˈdaːli.]
~ Ⓘ Prevzeto iz nekega romanskega refleksa (SNOJ 1997: 52).
~ Ⓡ »Družina: bučevke (Cucurbitaceae). Vrsta: buča (Cucurbita pepo L.); njivska – za olje oz. krmo. Domača imena: bila, cuka, koča, malovina, plotnica, svinjska buča, tikva. Tuja imena: oil squach (angl.), le potiron (fr.), tikva, bundeva (hrv.), zucca da olio (it.), olajtök (madž.), Ölkürbis (nem.). (…) Setev: od 5. do 15. maja. Spravilo: (1) za olje (po 20. septembru ročno pobiranje buč in trebljenje bučnic; konec septembra ali v začetku oktobra spravilo s kombajnom), (2) za krmo (do 20. septembra).« (KOCJAN AČKO 1999: 167) ◾ »Buče so španski zavojevalci prinesli iz Amerike v Evropo. V kulturah Indijancev je buča nekdaj igrala osrednjo mitološko vlogo, podobno kot prajajce v kulturah Vzhoda. Buča je bila Indijancem sveta rastlina. V Mehiki so odkrili semena buč, ki izvirajo iz sedmega tisočletja pred našim štetjem. Na pridelek [buče] v prihodnjem letu je treba začeti misliti že sredi zime. (…) V nekaterih krajih naše dežele, na primer v Beli krajini, na Dolenjskem, v Savinjski dolini in na Koroškem, se je bilo treba na dan sejanja buč na debelo zlagati – ‘za debele buče’.« (KUNAVER, ČADEŽ 2009: 107–108)
Naša spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje strani in vodenje statistike ogledov. Več si lahko preberete tukaj.
se ne strinjam
se strinjam