cvek
▶
[cˈweːk] -a m (Ⓣ B, BP, L, S) 1. zobu podoben del grabelj = grabeljski zob; zob 2. cvek |lesen klin, klinec|
Ⓣ B ▷ 1. [ˈJaː, cˈweːki, ˈjaː. ˈEːne gˈraːble jix ˈmaːjo deˈsẹːt, ˈeːne dˈwa:najst, ˈeːne dˈwa:ndˈwaːjst, ˈeːne šˈtərdˈwaːjst – ˈsẹ ˈsoːrte so.] ◾ 1. [ˈŠəti cˈweːk je ˈxin, sən ˈmərwa dˈruːgega ˈnətər naˈreːdit.]
Ⓣ BP ▷ 1. [ˈZọbi so ˈgəre ˈtaːm pˈriːədi bˈli. Pa šˈtil je ˈbi. ˈZoːbi al pa cˈweːki ˈtuj.] ◾ 2. [Cˈweːk. ˈTuːə je ˈčaːsix ˈbọːwo. ˈJəs ˈtut ne ˈwiːəm gˈliːx, ˈkək smo mu ˈẹːkstra kaj ˈrəkli. (…) ˈTuːə je pˈrẹj ˈčaːsix ˈbọːwo, ˈpọl so bˈli žeˈlẹːzni že, ˈkar ˈjaːs ˈwiːəm. Je žeˈlẹːzən ˈtək ˈbi, da se je preˈgərno in je ˈtək ˈọːs bˈwa, da je ˈgəre seˈdẹːwo.]
Ⓣ L ▷ 2. [Cˈweːk je ˈwḙeːnč kˈjẹ ˈbi. Cˈweːk je ˈtuj ˈlẹːtri; so ˈtəste pˈrẹːčke, so cˈweːki, a ne. Pa kˈjẹːr ˈkọːli, da se je za ˈkaj zaˈxaːklawo, si cˈweːk ˈnətər ˈdẹ. ˈTək da cˈweːk ˈmaː ˈwẹːjko poˈmiːəno.]
Ⓣ S ▷ 2. [ˈTəste ˈdọːsa so ˈlọːjtərniki, ˈuːne pˈrẹːčne so pa cˈweːki.]
~ Ⓘ »Prevzeto iz srednjevisokonemško Zwëc ‘lesen ali železen žrebelj’. Ta srednjevisokonemška beseda se je razvila v današnje nemško Zwek ‘namen, cilj’ prek vmesnega pomena ‘žebelj, klinček, ki so ga zabili v središče tarče’.« (SNOJ 1997: 64) ◾ »Schusternagel, Zweck, überhaupt ein kleiner Nagel aus Metall oder Holz« (STRIEDTER-TEMPS 1963: 105).
