▶[cˈwiːlit]-im nedov.(Ⓣ BP, L, S)cviliti |oglašati se z zelo visokim glasom|
Ⓣ BP ▷ [Sˈwiːja cˈwiːli. Pa ˈkək cˈwiːlijo, če so ˈwoːčne. Pˈrẹj ˈčaːsix je ˈtək ˈbọːwo, da se je ˈnətər jim noˈsiːwo. ˈTəsti, kə je sˈwiːje ˈfuːətra. ˈTaj je pa ˈsẹ zacˈwiːlwo. In ko je naˈnọːso, je bˈwọ pa ˈtiːxo. ˈTək, ko bi ˈdọ ˈšọːlta.] ◾ [ˈNọ, ˈnaːš ˈsoːset ˈtoː ˈdoːle, ˈmaː atoˈmaːtične. ˈTək, da ni tˈriːəba ˈnəč naˈraːdit, ˈsẹ atoˈmaːtično pˈriːde do nˈjix, do ˈkọːčija ˈnətər pa ˈjẹːjo. Pa še ˈtut cˈwiːlijo še ˈaːn ˈcaːjt.]
Ⓣ L ▷ [Sˈwiːja cˈwiːli pa kərˈnọːxa.]
Ⓣ S ▷ [Sˈwiːja cˈwiːli al pa pˈreːse.]
~ Ⓘ »Praslovansko*kvilti se je utegnilo razviti iz indoevropskega korena *k(ʼ)e- ‘piskati, žvižgati’, pri katerem zasledimo pripono z -l- še v srednjevisokonemško wihelen ‘rezgetati’, starovisokonemško (h)wispalōn ‘sikati, šepetati’.« (SNOJ 2009: 78)
Naša spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje strani in vodenje statistike ogledov. Več si lahko preberete tukaj.