Dialekt ali narečje

Narečje ali dialekt je relativno stabilna strukturna jezikovna celota in zaključen jezikovni sestav, ki zadošča govorcem istega narečja, saj lahko z njim uresničujejo (vse) sporazumevalne potrebe na določenem geografskem prostoru.

Narečja izražajo torej jezikovni svet posameznika. Njihova temeljna značilnost je, da gre po navadi za govorjeno obliko jezika, saj se sporazumevanje in sporočanje uresničuje prek prostogovorjenega jezika, v katerem prevladuje dialog ali dvogovor.

Narečje je jezik, ki se govori na določenem zemljepisnem področju (to področje naj bi bilo v preteklosti prvotno kmečko). Vsako narečje ima (manjše ali večje) posebnosti na vseh jezikovnih ravninah (glasoslovni, skladenjski, besedotvorni in besedoslovni). Temeljno merilo razvrstitve narečij je tako imenovani slušni vtis, ki le-ta tudi določa, in vključuje različne razvojne stopnje posameznih glasov ter sam naglas (razporeditev in vrsto naglasa). Na podlagi skupnih in razmejitvenih značilnosti narečja združujemo v narečne skupine.

Narečje poleg knjižnega jezika, pogovornega jezika, pokrajinskih narečnih skupin in mestnih govoric uvrščamo med socialne zvrsti jezika.

zvrsti-slovenskega-jezika

Prikaz Toporišičeve zvrstne delitve slovenskega jezika.

Naša spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje strani in vodenje statistike ogledov. Več si lahko preberete tukaj.
se ne strinjam
se strinjam