Dialektologija ali narečjeslovje

Dialektologija ali narečjeslovje (na Slovenskem se danes vedno bolj uveljavlja ta izraz) kot (najpomembnejša) samostojna jezikoslovna veda že od druge polovice 19. stoletja dalje znanstveno raziskuje narečja in lokalne oziroma krajevne različice nenormiranega jezika na določenem območju, kjer se govori izbrana različica.

V preteklosti je bila usmerjena predvsem v raziskovanje glasoslovne ravnine, saj je bila ta ravnina na podlagi določitve splošnega slušnega vtisa eden od temeljnih kriterijev za umestitev nekega narečja ali govora v narečno skupino. Danes se (med drugim) zanima tudi za izrazne in oblikoslovne lastnosti, narečno terminologijo, skladnjo oziroma narečni diskurz. Njeni temeljni rezultati so narečni slovarji, narečni atlasi in narečni zemljevidi.