O avtorici

anja-benko

Ime in priimek: Anja Benko
Rojstni podatki: oktober 1984, Slovenj Gradec
Stopnja izobrazbe: profesorica slovenščine in filozofije
Znanstveni naziv: doktorica znanosti s področja slovenskega jezikoslovja
Zaposlitve:
mlada raziskovalka na Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Mariboru (mentorica: red. prof. dr. Mihaela Koletnik)
visokošolski učitelj, lektor (Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti)

Habilitacije:
25. 11. 2010–25. 11. 2013 asistentka za predmetno področje slovenski jezik na Univerzi v Mariboru
14. 2. 2014–13. 2. 2019 lektorica za predmetno področje slovenski jezik na Univerzi v Mariboru
8. 5. 2014–7. 5. 2019 docentka za predmetno področje slovenski jezik na Univerzi v Mariboru Štipendije v času dodiplomskega študija: v študijskih letih 2006/2007, 2007/2008 in 2008/2009 štipendistka Ustanove patra Stanislava Škrabca
Področje raziskovanja: slovensko narečjeslovje, slovenska narečna leksikografija, koroška narečna skupina
Članstva: članica in tajnica (od 1. 12. 2014 dalje) Slavističnega društva Koroške
Elektronski naslov: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Bibliografski podatki

Izvirni znanstveni članki: 7 izvirnih znanstvenih člankov (podatki do 5. 3. 2015)

  1. V članku Skladenjska zapletenost povedi v govorjenem jeziku sodobnih slovenskih politikov (Jezikoslovni zapiski, ZRC SAZU, 2005) sem obravnavala skladenjsko zapletenost povedi v govoru Janeza Janše. Analizirala sem skladenjsko zgradbo povedi, rezultate analize pa primerjala z rezultati prispevka Nataše Hribar Vprašanje skladenjske zapletenosti v govorjenem jeziku politikov. Članek odgovarja na vprašanje, ali je govor Janeza Janše skladenjsko zapleten ali preprost. Ugotavlja se, kakšna zloženost povedi prevladuje v njegovem govoru, katere vrste odvisnikov in priredij so najpogostejše, koliko je eno- in večstavčnih povedi, koliko pastavkov in soredij ter katera razmerja so uporabljena v zapleteno in katera v preprosto zloženih povedih. Vse to z namenom ugotoviti, ali se njegov govor po zmagi na volitvah decembra 2004 razlikuje od predvolilnega v letu 1996.
  2. V članku Besedje stare kmečke delovne šege na Koroškem – steljeraje (Slavia Centralis, 2010, 3/1) sem predstavila besedje delovne kmečke šege na Koroškem – steljeraje, ki je bila v preteklosti v tem delu Slovenije močno razširjena. Izhodišče je bil DVD-posnetek, ki so ga naredili domačini na kmetiji Golak na Dolgi Brdi pri Prevaljah na Koroškem leta 2007. Koroško mežiško poimenovalno besedje s področja steljeraje (159 besed) sem primerjala s koroškim podjunskim, podala sem njegovo etimologijo ter ugotovila, da je največ zbranih besed praslovanskega izvora, tem pa sledijo tiste, prevzete iz stičnega nemškega jezika. Primerjava z besedjem v Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slovarju in SSKJ kaže, da je 80 zbranih besed (70 %) v njiju zapisanih, 30 besed (18 %) ne najdemo, po 3 besede v vsakem slovarju pa izkazujejo drugačen pomen kot v narečju.
  3. Z akad. prof. dr. Zinko Zorko sva v članku Prekmurski knjižni jezik v Küzmičevem Evangeliju po Ivanu in prekmursko narečje v Strukovcih (Zbornik soboškega muzeja 2011; št. 16/17, str. 219–244) predstavili Evangelij po Ivanu Števana Küzmiča. Jezikovna analiza se omejuje na njegov 19. del, in sicer na glasoslovje, oblikoslovje, skladnjo. Prikazan je tudi današnji prekmurski strukovski govor na vseh jezikovnih ravninah. Ugotovljeno je, da (1) so vse oblikotvorne in oblikospreminjevalne značilnosti prekmurščine v Evangeliju ohranjene in da (2) je tvorba deležniških in deležijskih polstavkov tipično knjižni pojav, verjetno prevzet iz jezika prevajanega originala. Izpisano Küzmičevo izbrano besedje v primerjavi z narečnim kaže prvinski prekmurski izvor z možnimi kajkavskimi vplivi. Števan Küzmič je na glasoslovni in oblikoslovni ravni izhajal iz svoje prekmurske materinščine, ki se v zadnjih treh stoletjih ni bistveno spremenila, v skladnji, besedju in retoriki pridige pa se je dvignila nad vsakdanjo govorjeno besedo tudi z umetniškimi sredstvi.
  4. Z akad. prof. dr. Zinko Zorko sva v članku Prevajanje Prežihovih dialektizmov v angleščino (Prežihov Voranc: Samorastniki – Irma M. Ožbalt: The Self-Sown)/Translating Prežih's dialect lexis into English (Prežihov Voranc: Samorastniki – Irma M. Ožbalt: The Self-Sown) (revija inTRAlinea.online translation journal; spletni naslov: http://www.intralinea.org/specials/medialectrans2) na primerih prikazali in dokazali, kako je prevajalka novele Samorastniki – Irma M. Ožbalt, rojena Slovenka, prevajala zapisane Prežihove narečne izraze. Ugotovili sva, da so vsi prevedeni s knjižnimi angleškimi izrazi, čeprav so nekateri med njimi pogovorni ali nižje pogovorni. Večkrat se je Irma M. Ožbalt odločila za prevajanje z nadpomenkami, zelo pogoste so poenostavitve, nekajkrat se je odločila za izpuste in številne besede so podane z opisi. Prevajalka se je torej rešila prevajanja narečnih izrazov s posploševanjem, z opisovanjem, s poenostavitvami in z izpusti. To so pogoste rešitve pri takem prevajanju, a bralca v ciljnem jeziku večkrat prikrajšajo za bogate opise, ki jih lahko doživi bralec izhodiščnega jezika.
  5. Z red. prof. dr. Mihaelo Koletnik sva v članku z naslovom Primerjalni narečni strokovni (slikovni) slovar za besedje s tematskega področja vrt in sadovnjak v izbranih govorih panonske in koroške narečne skupine (Jezikoslovni zapiski, 2011, letnik 17, številka 1, str. 103–125) v obliki primerjalnega narečnega slovarja predstavili besedje s tematiko vrt in sadovnjak. Primerjava je narejena na vzorcu izbranih govorov koroške in panonske narečne skupine, ki se zemljepisno ne stikata. Menimo, da lahko tovrstni slovar, ki predstavlja novost v slovenski narečni leksikografiji, pomembno pripomore k določitvi arealov posameznih leksemov in njihovega pomenskega obsega ter zamisli o slovenskih narečnih strokovnih slovarjih, ki bi se lahko primerjalno snovali za več narečnih skupin hkrati in tako predstavljali podlago za vsenarečni strokovni slovar.
  6. Z akad. prof. dr. Zinko Zorko sva v članku Pravljice Avgusta Pavla v prekmurskem cankovskem govoru (Časopis za zgodovino in narodopisje 58/3, 83–111) zapisali in na glasoslovni, oblikoslovni in besedni ravni jezikovno analizirali tri prekmurske pravljice matere Avgusta Pavla in Avgusta Pavla. Pravljice, ki so bile objavljene v Časopisu na Madžarskem leta 1913 in 1914, osvetljujejo razmerje med materinim zapisom pravljic v pogovornem jeziku zahodnega prekmurskega ravenskega govora in Pavlovim zapisom v strokovnem ter slogovno obogatenem besedilu z znanstvenimi dialektološkimi znaki po izgovoru.
  7. V članku Narečna členjenost v govorih štajerskih Slovencev v Avstriji (Razprave 2, Razred za filološke in literarne vede 22, 72–103, 105–107) sva z akad. prof. dr. Zinko Zorko prestavili govore treh slovenskih narečnih skupin (koroške, štajerske in panonske), ki jih danes govorijo tako imenovani Štajerski Slovenci v Avstriji. Za vsak govor – vasi Rothwein (Radvanje), Veliki Boč (Gross Walz) in Žetinci (Sicheldorf) – sva analizirali glasoslovje, oblikoslovje in besedje, dodali pa sva tudi besedila v narečju. Ugotovili sva, (1) da je v obmejni vasici Radvanje (Rothwein) ohranjeno vzhodnokoroško podjunsko narečje; (2) da je severnoštajerski kozjaški govor v Avstriji ohranjen v okolici Lučan, na Velikem Boču (Gross Walz), v Klancih (Glanz) in v okolici Špilja (Spielfeld); (3) da so samoglasniški sestav in naglasne razmere v panonskem žetinskem govoru takšne kot v prekmurski narečni podstavi, soglasniški sestav in oblikoslovje pa sta bliže slovenskogoriškim govorom.

Aktivne udeležbe na konferencah: 20 aktivnih udeležb (do 31. 1. 2014)

  1. Od Megiserja do elektronske izdaje Pleteršnikovega slovarja/Dnevi Maksa Pleteršnika, Pišece, 11.–12. 9. 2007; v soavtorstvu z akad. dr. Zinko Zorko predstavitev prispevka Rokopisni slovar Luka Sienčnika (objavljen v monografiji Jesenšek, Marko /ur./, 2008: Od Megiserja do elektronske izdaje Pleteršnikovega slovarja. Maribor: Slavistično društvo /Zora 56/. 275–290.).
  2. Slovenski slavistični kongres – Slovenščina med kulturami, Celovec/Klagenfurt (Avstrija), 2.–4. 10. 2008; naslov referata: Podjunsko besedje v zbirki Luke Sienčnika (1904–1989) in danes na Strojni (prispevek objavljen v kongresnem zborniku z naslovom Slovenščina med kulturami/Slovenski slavistični kongres, Celovec in Pliberk /2.–4. 10. 2008/).
  3. Miklošičevi dnevi 2008, tema: Jezik je živ; predstavitev prispevka z naslovom Ujetost živega jezika v narečnem slovaropisju na primeru Sienčnikovega rokopisnega koroškega slovarja; Ljutomer, Gimnazija Franca Miklošiča, 4. 11. 2008.
  4. Dialektološki simpozij Dialekti v stiku 4: od Trubarja do danes, Koper, od 28. do 30. maja 2009, strokovno vodstvo dr. Gorana Filipija; z akad. prof. dr. Zinko Zorko, redno članico SAZU, sva predstavili referat z naslovom Prevzeto besedje v romanu Garaboncijaš Franceka Mukiča (objava v zborniku Filipi, Goran /ur./, 2011: Narečna prepletanja. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Univerzitetna založba Annales. 273–286.).
  5. 9. 9. 2009 sem na enodnevnem strokovnem srečanju na Pleteršnikovi domačiji v Pišecah predstavila preteklo delo oziroma vse Pleteršnikove zbornike ter naredila bibliografijo po objavljenih publikacijah.
  6. 6. kongres Mednarodnega združenja za dialektologijo in geolingvistiko (SIDG), Maribor (Univerza v Mariboru), 14.–18. september 2009; predstavitev prispevka z naslovom Besedje stare kmečke delovne šege na Koroškem – steljeraje; izvirni znanstveni prispevek je objavljen v reviji Slavia Centralis (številka 1, 2010, letnik III).
  7. Mednarodna znanstvena konferenca Multimedialecttranslation 2010 (Forli, Italija, 13.–14. 5. 2010); v soavtorstvu z akad. prof. dr. Zinko Zorko predstavila prispevek z naslovom Translating Prežih's dialect lexis into English (Prežihov Voranc: Samorastniki – Irma M. Ožbalt: The Self-Sown) (objava na spletnem naslovu: http://www.intralinea.org/specials/medialectrans2).
  8. Znanstveni simpozij Dnevi Maksa Pleteršnika – Izzivi sodobnega slovenskega slovaropisja (Pišece, 13.–14. 9. 2010); v soavtorstvu z red. prof. dr. Mihaelo Koletnik prispevek z naslovom Primerjalni terminološki narečni slovarček (za izbrano besedje s področja poljedelstva) in v soavtorstvu z akad. prof. dr. Zinko Zorko prispevek Madžarizmi v Mukičevem romanu Garaboncijaš in nekateri ustrezniki zanje v Pleteršnikovem slovarju (objava v zborniku Jesenšek, Marko /ur./, 2011: Izzivi sodobnega slovenskega slovaropisja. Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta. 237–252; 253–277.)
  9. 11. Bayerisch-Österreichische Dialektologentagung (Passau, Nemčija, 23.–25. 9. 2010); z akad. prof. dr. Zinko Zorko predstavili prispevek z naslovom Germanizmi v porabskem leposlovju in publicistiki v prekmurskem knjižnem jeziku (German loan words in the Prekmurje literary language of the Porabje literature and journalism) (prispevek še čaka na objavo).
  10. 21. slovenski slavistični kongres Vloge središča – konvergenca regij in kultur, Ljubljana, 30. 9.–2. 10. 2010; predstavitev monografije akad. prof. dr. Zinke Zorko Narečjeslovne razprave o koroških, štajerskih in panonskih govorih.
  11. 6. mednarodni leksikografski kolokvij Strokovna leksikografija. Tiskane in digitalne oblike, strokovni slovarji, terminološke zbirke (Maribor, 25.–26. 10. 2010); z red. prof. dr. Mihaelo Koletnik sva predstavili prispevek z naslovom O slovenskem narečnem (strokovnem) slovaropisju; z akad. dr. Zinko Zorko pa prispevek z naslovom Germanizmi in madžarizmi v porabskem leposlovju in publicistiki ter njihova preverba v slovenskih leksikografskih delih.
  12. Mednarodni znanstveni sestanek Slovenski dialekti v stiku 5, Koper, 13.–14. maj 2011; z red. prof. dr. Mihaelo Koletnik sva predstavili prispevek z naslovom Primerjalni narečni strokovni slikovni slovar za besedje s tematiko vrt in sadovnjak v izbranih govorih panonske in koroške narečne skupine.
  13. 22. slovenski slavistični kongres Slavistika v regijah – Maribor, 29. 9.–1. 10. 2011; prispevek v soavtorstvu z red. prof. dr. Mihaelo Koletnik Slovensko primerjalno strokovno narečno slovaropisje (na primeru koroške in panonske narečne skupine) (prispevek je objavljen v zborniku Slavističnega društva Slovenije 22: Krakar-Vogel, Boža /ur./, 2011: Slavistika v regijah – Maribor. Ljubljana: Zveza društev, Slavistično društvo Slovenije. 69–75.).
  14. Znanstveni posvet »Živeti z mejo«, Značilnosti sodobnega položaja manjšin na avstrijskem Štajerskem, SAZU, Ljubljana, 15. 11. 2011; z akad. prof. dr. Zinko Zorko predstavili prispevek Podjunski govor vasi Rothwein (Radvanje) na avstrijskem Štajerskem.
  15. 21. Internationale GeSuS-Linguistiktage v Budimpešti (Madžarska) z naslovom Dynamik der Sprache(n) und der Disziplinen, od 7. do 9. 6. 2012; prispevek v soavtorstvu z red. prof. dr. Mihaelo Koletnik z naslovom Slovenian dialect (tehnical) lexicography.
  16. Mednarodni znanstveni simpozij Slovenski jezik v stiku evropskega podonavskega in alpskega prostora, Maribor, 30. in 31. januar 2012; predstavitev dveh prispevkov v soavtorstvu: (1) z red. prof. dr. Mihaelo Koletnik: Strokovni narečni jezikovni slovar na primeru koroške in panonske leksike s tematskega polja vrt in sadovnjak in (2) z akad. prof. dr. Zinko Zorko: Koroški govor vasi Schlossberg (Gradišče) v Avstriji (prispevki še čakajo na objavo).
  17. Znanstveni simpozij Pleteršnikovi dnevi, Slovaropisna dejavnost na Slovenskem (Pišece, 9. 9. 2013); prispevek Prikaz dosežkov slovenske narečne leksikografije na spletu.
  18. Škrabčevi dnevi 8, Univerza v Novi Gorici, 18. 10. 2013, prispevek Slovenska (strokovna) narečna leksikografija, njeni dosežki in prikaz možnosti za nadaljnje delo.
  19. Zasedanje mednarodne delovne skupine in mednarodne komisije OLA (Slovanski lingvistični atlas) pri Mednarodnem slavističnem komiteju, Portorož, 3.–10. 11. 2013; 3. 11. 2013 predstavitev z naslovom Predstavitev in pregled mariborskih dialektoloških raziskav v okviru tematskega sklopa Slovenska dialektologija.
  20. Mednarodna znanstvena konferenca 200-letnica rojstva Franca Miklošiča, Ljutomer, 18.–19. 11. 2013; predstavitev prispevka v soavtorstvu z akad. zasl. red. prof. dr. Zinko Zorko z naslovom Sklanjatve pri Miklošiču primerjalno z govori Štajerskih Slovencev v Avstriji.

Pasivne udeležbe na konferencah: 8 pasivnih udeležb (do 31. 1. 2014)

  1. Mednarodni znanstveni simpozij Besedje slovenskega jezika (Maribor, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, 18.–19. maj 2007).
  2. Konferenca ob petstoletnici rojstva Primoža Trubarja (1508–1586) z naslovom Prodorne in preroške misli 16. stoletja (Maribor, 4.–5. junij 2008).
  3. Znanstveni simpozij Prva slovenska posvetna tiskana knjiga v Mariboru, ob dvestoletnici izida Volkmerjeve Hvale kmetizhkega ?tana ino tobazhie trave (Scherbaumov salon, Muzej narodne osvoboditve Maribor, Maribor, 22. 10. 2008).
  4. Mednarodni znanstveni simpozij Večjezičnost v Evropski zvezi (sodelovali: Univerza v Mariboru, ELTE Budimpešta, Karlova univerza v Pragi, Univerza v Bielskem-Biali, Univerza v Kanzasu; Maribor, sedež Univerze v Mariboru, 13.–15. novembra 2008).
  5. Slovenski slavistični kongres Slovenski mikrokozmosi – medetnični in medkulturni odnosi (Monošter, 1.–3. 10. 2009).
  6. Slovenski dialektološki posvet (pred izidom 1. zvezka SLA), ki je potekal v Ljubljani (Prešernova dvorana SAZU, Novi trg 4), 18. 6. 2010.
  7. Mednarodni simpozij z naslovom Novi pogledi na Prežihovega Voranca, ki je potekal v Ljubljani, 21. 10. 2010, v sodelovanju s Študentsko založbo in Prežihovo ustanovo.
  8. Slovenski dialektološki posvet 2, ki je potekal v Ljubljani (Prešernova dvorana SAZU, Novi trg 4), 29. in 30. novembra 2012.

Objavljene ocene knjig v znanstvenih revijah: 8 ocen (do 31. 1. 2014)

  1. Revija Jezik in slovstvo (rubrika Ocene in poročila, številka 2, mar.–apr. 2007, letnik 52), objava ocene knjige Toma Korošca Jezik in stil oglaševanja, ki je izšla v Ljubljani pri Založbi FDV leta 2005.
  2. Revija Jezik in slovstvo (rubrika Ocene in poročila, številka 5, sep.–okt. 2008, letnik 52), objava ocene zbornika, katerega urednika sta Erika Kržišnik in Wolfgang Eismann, Frazeologija v jezikoslovju in drugih vedah = Phraseologie in der Sprachwissenschaft und anderen Disziplinen = Phraseology in linguistics and other branches of science = Frazeologija v jazykoznanii i drugih naukah (Europhras Slovenija 2005), ki je izšla v Ljubljani na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani leta 2007.
  3. Revija Jezik in slovstvo (rubrika Ocene in poročila, številka 6, nov.–dec. 2008, letnik LIII), objava ocene znanstvene monografije Marko Jesenšek (ur.): Od Megiserja do elektronske izdaje Pleteršnikovega slovarja. Maribor: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti (Zora 56), 2008. 367 str.
  4. Mednarodna revija Slavia Centralis (2009, letnik 2, številka 1, str. 197–182), objava ocene zbornika Življenje in delo Jožefa Borovnjaka.
  5. Mednarodna revija Slavia Centralis (2009, letnik 2, številka 2, str. 212–216), objava ocene monografije Od Megiserja do elektronske izdaje Pleteršnikovega slovarja.
  6. Revija Jezik in slovstvo (2009, rubrika Ocene in poročila, letnik 54, številka 6, str. 89–91), objava ocene monografije Mihaele Koletnik z naslovom Mihaela Koletnik: Panonsko lončarsko in kmetijsko izrazje ter druge dialektološke razprave. Maribor: Filozofska fakulteta, Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti (Zora 60), 2008. 258 str.
  7. Mednarodna revija Slavia Centralis (2011, letnik 4, številka 1, str. 163–167) Poročilo z Dnevov Maksa Pleteršnika: Izzivi sodobnega slovenskega slovaropisja. Pišece, 13. in 14. 9. 2010.
  8. Mednarodna revija Slavia Centralis (2011, letnik 4, številka 1, str. 154–159) ocena monografije Bernarda Rajha Gúčati po antujoško. Gradivo za narečni slovar severozahodnoprleškega govora.
Naša spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje strani in vodenje statistike ogledov. Več si lahko preberete tukaj.
se ne strinjam
se strinjam