Zapisovanje glasov

Za zapisovanje narečne leksike je bila v strokovnem narečnem slikovnem slovarju uporabljena slovenska nacionalna fonetična transkripcija, ki izvira iz slavističnega fonetičnega izročila, nastala na podlagi narečne fonetične traskripcije za Slovanski lingvistični atlas (OLA) in se je v slovenskih narečjeslovnih razpravah ter slovenskih narečnih slovarjih uveljavila v zadnjih desetletjih.

Mesto naglasa označuje črtica (ˈ), ki stoji (1) tik pred naglašenim samoglasnikom (ˈV/) ali (2) tik pred istozložnim soglasnikom pred naglašenim samoglasnikom (ˈCV/).

Dolžino samoglasnika označuje dvopičje za samoglasnikom (Vː).

Nevtralni sredinski sprednji polglasnik je označen z znakom ə.

Pika (Ṿ) pod samoglasnikom označuje napeto tvorbo in ozkost (zaprtost) samoglasnika.

Polkrožec pod u-jem () označuje dvoustnični v oziroma polsamoglasnik oziroma nepriporniški w, ki se zapisuje pred samoglasnikom.

Zlogotvornost () se zaznamuje s krožcem pod soglasnikom.

Pri zapisovanju zvočnikov ni posebnosti, razen:

velarni (zadnjenebni) n ima izgovorno dvojico – ŋ pred k, g, x (kot v knjižnem jeziku);
samoglasniški r () se zapisuje z ər;
labiodentalni (zobnoustnični) drsnik v se zapisuje z w (bilabialni /dvoustnični/ drsnik; pred samoglasnikom) in z  (nepriporniški w; ne pred samoglasnikom).

Nezvočniki se zapisujejo kot v knjižnem jeziku, razen h se zapisuje z x – gre za nezveneči velarni (zadnjenebni) pripornik.