Zbiranje gradiva na terenu in sestava tematske vprašalnice

Delo oziroma zbiranje gradiva – narečne leksike je potekalo na terenu. Gre za eno najtežjih in najprijetnejših etap narečnih raziskav, ki jo leksikograf doživlja zelo osebno. Z devetimi informatorji smo skozi pogovore ustvarili neko posebno trdno in prijateljsko vez.

Terensko delo je potekalo tako, da smo informatorje najprej obiskali in se jim predstavili, jih prosili za pomoč, z njimi poklepetali, se pogovorili o nadaljnjem delu, jim predstavili cilje in namen našega raziskovanja. S tem smo premostili in prestopili prag med uradnim in zasebnim ter ustvarili osebni odnos med raziskovalcem in intervjuvancem. Nato smo večkrat prihajali k njim domov, se z njimi dolgo pogovarjali in ustvarjali vzdušje, da so se informatorji odprli in sprostili – t. i. zaupna situacija.

Gradivo na terenu smo zbirali v obdobju od junija 2010 do julija 2011 in naknadno še spomladi ter poleti 2012 v štirih točkah znotraj koroškega podjunskega narečja: na Brdinjah, v Libeličah in na Strojni v Sloveniji ter v Bistrici pri Pliberku v Avstriji. Gre za narečje, ki ga tudi govori avtorica (Anja Benko) te doktorske disertacije.

zemljevid-1

Zemljevid v slovarju obravnavanega geografskega področja z označenimi raziskovalnimi točkami (vir: Jože Štivan, ur., 1993, Slovenija. Atlas za popotnike /kartografsko gradivo/, Ljubljana, Eurotrade za Zdravilišče Radenska, IV).

Spraševanje informatorjev je potekalo načrtno po v naprej pripravljeni tematski vprašalnici z mnogimi podvprašanji (želeli smo namreč izvedeti čim več o vsem in tako dobiti čim širši vpogled v živi jezik oziroma v živo narečno leksiko koroškega podjunskega narečja), saj so bile za zajetje narečnega gradiva v danem jezikovnem prostoru in v izbranih raziskovalnih točkah predvidene raziskovalne mreže in tematska zamejitev besedišča.

V slovarju je torej uslovarjena tematsko zamejena narečna leksika, ki je zbrana s pomočjo na novo izdelane tematske vprašalnice, ki vključuje leksiko s kmetijskega področja. Ta dejavnost je namreč na območju Koroške že od nekdaj prva dejavnost, s katero se je ukvarjalo večinsko prebivalstvo.

Vprašalnica je izdelana na podlagi zgodovinskega, zemljepisnega, kulturnega in gospodarskega ozadja obravnavanega koroškega območja. Težili smo k temu, da v vprašalnico vključimo izginjajoče se staro besedje in sodobnejše besedje, ki ga k nam prinaša moderna tehnologija kmetovanja.

Popisana koroška narečna leksika torej:

  • dokumentira obstoječe oziroma današnje govorno stanje na območju koroškega podjunskega narečja;
  • prispeva k ohranjanju jezikovne, kulturne, materialne in etnološke dediščine;
  • prinaša dragoceno narečno gradivo, ki bo služilo nadaljnjim narečjeslovnim raziskavam.

Tematsko vprašalnico smo sestavili s pomočjo različnih virov, saj smo težili k cilju, da bi bila izbira čim širša in raznolika, posledično pa se ne bi česa spregledalo. Uporabili smo:

  • jezikovne vire (vprašalnica za Slovenski lingvistični atlas; Vprašalnica po zbirki narečnega gradiva za slovenski lingvistični atlas Francke Benedik; izsledke že objavljenih narečnih raziskav; Slovar slovenskega knjižnega jezika; Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar);
  • etnološke vire (vprašalnice Etnološke topografije slovenskega etničnega ozemlja, 1976–1978; Slovenski etnološki leksikon);
  • kulturnozgodovinske vire;
  • različno literaturo, ki vključuje narečno leksiko koroškega narečja in se nanaša na izbrano tematsko področje (na primer knjiga Marije Makarovič iz leta 1978).

Znotraj kmetijske leksike smo se osredotočili zgolj na:

  • hlevsko živinorejo, ki jo opredeljujemo kot intenzivno obliko živinoreje, saj se živali redijo predvsem v hlevu, s smotrnim krmljenjem in s snaženjem, na pašo pa se jih pušča le v manjši meri; zanjo je značilno pripravljanje sena, krmnih rastlin in krmil;
  • poljedelsko orodje, pod katerega uvrščamo orodje, ki se uporablja za pripravo zemljišč (za sajenje, setev, okopavanje, pospravljanje pridelkov na polju, njivi ali travniku, čiščenje pridelkov na domu ipd.), in orodja, ki se uporabljajo pri spravilu pridelkov kot prevozna sredstva;
  • kulturne rastline, ki jih človek goji na obdelovalnem svetu; znotraj njih se osredotočamo samo na hranilne, krmne in industrijske, saj se le-te gojijo na poljih.

Vsa narečna leksika, zbrana in prikazana v slovarju, temelji na gradivu, ki je bilo zbrano s pomočjo informatorjev, ki dobro poznajo svoj govorjeni jezik – narečje, ga v vsakdanjem življenju v večini situacij uporabljajo in so reprezentativni govorci jezikovne različice, ki se obravnava v slovarju.

Naša spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje strani in vodenje statistike ogledov. Več si lahko preberete tukaj.
se ne strinjam
se strinjam