bela repa
▶
[ˈbiːəwa ˈrẹːpa] -e -e ž (Ⓣ B, BP, L, S) bela repa |ki ima plodove ali gomolje bele barve| = laška repa; topinambur
Ⓣ B ▷ [ˈTəste smo pa ˈbiːəwa ˈrẹːpa pˈraːjli, ko ˈbiːəwa je. ˈNọ, ˈtəsta se pa ˈjəsən ˈsẹːje po ˈžiːto. Ko se ˈžiːto ˈdọ poˈžẹːje, se pa ˈsẹːje. ˈPọl smo pa ˈkọːpali. ˈPərnas smo w ˈeːn šˈkaːf ˈzẹːle naˈrẹːdli, ˈeːn šˈkaːf pa ˈrẹːpe, ˈkiːsle. ˈNọ, pa za žˈwiːno. ˈỌː, smo pa ˈwẹːjko ˈmẹːli je. Še s ˈpọt sˈneːga sən jo ˈpiːpawa ˈčaːsix.]
Ⓣ BP ▷ [ˈTuːə je ˈpač ˈtaːka ˈbiːəwa ˈrẹːpa bˈwa. So že naˈriːbali jo ˈtuj za ˈjẹːd, ampak predˈsẹːm za sˈwiːje pa za kˈraːwe ˈtuj.]
Ⓣ L ▷ [ˈBiːəwa ˈrẹːpa. ˈUː, ˈtəsta je bˈwa ˈdoːra. ˈSam ˈzaj je noˈbeːd ˈwḙeːnč ne ˈsẹːje. ˈTəsta se je sˈjaːwa ˈpọl, ˈbọl ˈpọːzno, ˈnətər stərˈniːše. Ko se je ˈžiːto poˈžaːwo, se je ˈbiːəwa ˈrẹːpa ˈnətər sˈjaːwa al pa ˈkaːko koˈrẹːje, ˈsaːmo ˈbọl ˈfaːjn je bˈwa ˈbiːəwa ˈrẹːpa. Pa ˈwiːəm, da ko sən ˈjəs bˈwa ˈmiːxna, sma ˈpiːpali z ˈmaːmo ˈtəsto ˈbiːəwo ˈrẹːpo. ˈTək ˈmərzwo je bˈwọ, da sma si ˈnẹːtli na ˈpuːəlo. Da sən se ˈjəs pər ˈtəstem ˈọːjgno gˈrẹːwa, ˈmaːma je pa ˈpiːpawa. ˈPọl pa sən ˈmaːwo poˈmoːgawa ˈjə. ˈBiːəwa ˈrẹːpa se ˈtuj sˈkiːsa se pa ˈtək se je fˈriːšna ˈtuj ˈjẹːdwa. Saj ˈjəs ne ˈwiːəm ˈtọːčno. ˈPač naˈriːbawa se je pa se je ˈjẹːdwa. ˈJəs sən jo ˈkər ˈtək ˈjẹːdwa ko pa ˈjaːpko. ˈKər ˈtək oˈwuːpwa sən jo na ˈpuːəlo al pa ˈdoːma ˈpọl. Oˈwuːpwa sən jo pa ˈkər ˈtək ˈjẹːdwa. ˈTək je bˈwa ˈfaːjn za ˈjeːst.]
Ⓣ S ▷ [ˈBiːəwa ˈrẹːpa. ˈWaːška ˈrẹːpa smo pa ˈriːəkali ˈbiːəwi ˈrẹːpi.]
~ Ⓘ Praslovansko *rěpa (feminum) poleg *rěp’a (feminum) pomensko in formalno ustreza starovisokonemško râba ‘repa’, srednjevisokonemško râbe < indoevropsko *rëpä (BEZLAJ 1995: 171). ◾ »Izhodiščno *repa, *rapa je lahko prevzeto iz nekega neznanega predindoevropskega jezika ali nastalo po mešanju indoevropskih oblik.« (SNOJ 1997: 533)
