▶[ˈbiːnca]-e ž(Ⓣ B, S)brca |sunek, udarec z nogo|= brca
Ⓣ S ▷ [Kˈraːwa ˈbərsa, ˈbiːnca.]
~ Ⓘ Bȋnec ‘odraslo dvoletno jagnje, samopašen fant’. Izposojeno iz furlansko bime ‘dvoletno jagnje’, latinsko bimus ‘dvoleten’. Po Skoku je prišlo do križanja s slovensko bȋncati ‘brcati’, bincelj ‘spodnji del goveje, konjske noge’, kar je verjetno onomatopeja. (BEZLAJ 1977: 21)
Naša spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje strani in vodenje statistike ogledov. Več si lahko preberete tukaj.
