▶[ˈciːma]-e ž(Ⓣ B, BP, L, S)cima |poganjek iz gomoljev nekaterih rastlin v zimskem času|
Ⓣ B ▷ [ˈCiːme. Ərˈpiːčewe ˈciːme smo ˈtọt ˈbək zmeˈtaːli.]
Ⓣ BP ▷ [ˈCiːme so ˈbọl pər ərˈpiːci.] ◾ [ˈTəsto, ko je ˈwọn pogˈnaːwo, je bˈwọ pa ˈtuj ˈciːme.] ◾ [Za ˈciːme jo ˈdiːəm. ˈRəčmo, če ˈxọːčəm posˈkuːsit, ˈali je spˈlọx še, če še zˈroːste ˈkaj.] ◾ [ˈMiː ˈreːčemo, da če na spˈlọx poˈžeːne, da ˈciːma.] ◾ [ˈTəsto, ko je ˈwọn pogˈnaːwo, je bˈwọ pa ˈtuj ˈciːme.]
Ⓣ S ▷ [ˈCiːme; ərˈpiːčowa ˈxaːda al pa ərˈpiːčona. ˈCiːme je ˈtəsto dˈruːgo, ko poˈžeːne ˈnətər kˈləti, ˈtəste ˈbiːəwo, ˈjaː.]
~ Ⓘ »Prevzeto iz beneško italijansko cima, tržaško italijansko zima, furlansko cìme, ‘zelenje pri repi in podobnih rastlinah’; beseda se je razvila iz latinsko cyma ‘mlado listje pri zelju’, kar je izposojeno iz grško kyma v enakem pomenu.« (SNOJ 1997: 60–61)
Naša spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje strani in vodenje statistike ogledov. Več si lahko preberete tukaj.
