Ⓣ B ▷ [ˈỌːca se ˈgọːni.]
Ⓣ BP ▷ [Koˈbiːwa se ˈgọːni. ˈMəra ˈjət k ceˈlaːko/ceˈloːko.]
Ⓣ L ▷ [ˈGọːni se, ˈpọːja se. Kərˈnọːxa. ˈTək se ogˈwoːša. Al pa ˈuːxe poˈkoːnci pa ərˈdaːčo ˈrit ˈmaː. ˈTəste ˈwiːdiš. ˈRit se ji poˈwẹːča. ˈTəsti ˈdẹ ˈriːti se ji poˈwẹːča. Pa ˈmaːstna gˈraːta. ˈMərš opazoˈwaːt. Če preˈxiːtro ˈžeːneš, spˈlọx ne stoˈjiː. Tˈrẹːtji ˈdaːn, ko oˈpaːziš, da je ˈtək ərˈdaːča že ˈzaːdi, ˈpọl pa tˈrẹːtji ˈdaːn je obiˈčaːjno gˈliːx pˈraː, da jo ˈpẹːleš k merˈjaːsco. Če pa uˈmẹːtno oploˈjuːješ, ˈpọl pa ne ˈmọːrš ˈtək ˈtọːčno ˈweːdet. Če jo k praˈšiːčo peˈlaːš, ˈtoːčno ˈwiːəš, a bo sˈtaːwa al ne bo sˈtaːwa. Če je za ˈtuːə, ˈpọl pˈraːšič sˈkọːči, če ne, pa ˈtut ne sˈkọːči. Če pa uˈmẹːtno osemeˈnuːjejo, ˈpač osemeˈniː, ˈpọl pa, a je al pa ni. ˈBọl siˈguːrno je, če gˈrẹː kə praˈšiːčo.] ◾ [ˈGọːni se. ˈPọːja se. Ko se ˈgọːni, sˈkọːči ˈgər po dˈruːgi. Al pa z gˈwaːwo se zaˈžeːne, ˈtək da ˈxọːče ˈgər sˈkọčit.]
~ Ⓘ »Praslovansko *goniti je ponavljalni glagol od *gъnati, slovensko gnáti, sedanjik žénem, enak z litavsko ganýti ‘pasti živino’, prvotno *‘gnati (živino na pašo)’.« (SNOJ 1997: 150)
