• Gos Slika 1: Goska. Risba: Urša Kogelnik.
gos
[ˈgọːs] ˈgọsi ž (Ⓣ B, BP, L, S) gos |velika domača ali divja ptica s ploščatim kljunom in dolgim vratom| = goska
Ⓣ B[ˈGọːs ˈmaː ˈtəste ˈdọːgo ˈraːt ˈbọl.] ◾ [ˈTaːm je pa ˈciːəwa tˈroːpa ˈgọsi.]
Ⓣ BP[ˈGọːs. ˈGọːske smo za otˈroːke ˈmẹːli. Je bˈwa ˈtək xuˈdoːbna, smo jo ˈmərli spˈraːt. Jo je ˈməro ˈoːn ˈpač sˈlẹčt, da jo je ugˈnaː, ker ga je ˈoːna ˈxoːtwa kˈluːnt. Je ˈtoːka xuˈdoːbna ˈbọl bˈwa.]
~ Ⓘ »Praslovansko *gǫsь, (…) vse iz indoevropsko *g’hans- ‘gos’, kar je verjetno izpeljano iz korena *g’han- ‘zijati, biti na široko odprt’. Gs je domnevno domnevno tako poimenovana zato, ker ima pri oglašanju na široko odprt klun.« (SNOJ 1997: 151)
~ Ⓡ »Gos spada med domačo perjad. Izhaja iz divje gosi. Je najstarejša in najkoristnejša domača ptica. Ima ploščat klun in široko razmaknjene noge. Njena hoja je gugajoča, odlikuje pa se po močnem oglašanju ga, gaganju. Njene lastnosti so uporabljene pri označevanju oseb.« (BENKO 1999: 21; KEBER 1996: 45–48) ◾ »Gosi (Anserinar), z okoli 30 vrstami po vsem svetu razširjena poddružina 0,4–1 m velikih ptic, ki so v naravi tesno povezane z vodo. Pleme gosi ali pravih gosi obsega vrste predvsem z zmernejših ali hladnejših območij Evrazije in Severne Amerike. Vrat je daljši kot pri racah, imajo močan kljun in razmeroma dolge noge. So dobri letalci, pri letu imajo iztegnjen vrat. So ptice selivke, pri selitvah letijo v jati, ki ima obliko klina. Samec in samica sta enako obarvana. Par ostane skupaj vse življenje. Gnezdijo na tleh v majhnih kolonijah. Mladiči so begavci.« (BENEDIČIČ 2002: 79) ◾ »Gos je bila v ljudskem izročilu povezana z napovedovanjem potemnelosti gosje prsne kosti.« (BAŠ 2004: 152)
Naša spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje strani in vodenje statistike ogledov. Več si lahko preberete tukaj.
se ne strinjam
se strinjam