-
Slika 1: Grobar v muzeju v Libeličah. Foto: Anja Benko.
grobar
▶
[gˈrọːbar] -ja m (Ⓣ B, BP, L, S) 1. plug za okopavanje = širfer 2. kultivator |priprava za rahljanje zemlje, ki se priključi traktorju| = kultivator
Ⓣ B ▷ 1. [ˈTuːə je ˈtəsti, ko je za osiˈpaːwaje, ko se ˈpọl ˈtaːk gˈrọp narˈdiː. ˈTuːə ˈmaː ˈsaːmo ˈtaːk šˈpiːc spˈriːəda pa se gˈrẹː po ˈzəmli ˈmẹt ˈwərsto, ˈpọl pa na ˈsaːk kˈraːj odˈriːwa ˈzəmlo. ˈTuːə je gˈrọːbar. ˈNọ, gˈrọːbar je ˈbọl za zaˈsiːpanje.]
Ⓣ BP ▷ 1. [Gˈrọːbar je ˈbi za osiˈpaːwat.] ◾ 2. [Gˈrọːbar je ˈtəsti koˈpaːč, bi ˈrẹːko. Ne, ne ... Gˈrọːbar je ˈbi ˈtəste, ko so ˈmẹːli ərˈpiːco naˈsaːjeno. ˈPọl so pa ˈtəste, da so ga osiˈpaːwali ərˈpiːco. ˈTəste je ˈbi gˈrọːbar.]
Ⓣ L ▷ 1. [Gˈrọːbar je ˈbi za gˈrọːbat, za osiˈpaːwanje.] ◾ 2. [ˈWoːno je ˈbi pa gˈrọːbar. Gˈrọːbar je ˈbi pa ˈtək na šˈpic, ˈtək ko ˈeːn ˈpux, da je ˈmẹ šˈtək obrˈjẹːne ˈtaːke žeˈlẹːzne ˈdẹːle. ˈPọl je pa ˈšọ ˈnətər po ˈzəmli, ˈpọl je pa ˈzəmlo na ˈsak kˈraːj ˈtiːšo, da je obˈsuː rastˈliːno. Kultiˈwaːtor je pa ˈsaːmo raxˈlaː pa pleˈwẹː ˈwọn poˈtaːno, da je pleˈwẹː odstranjeˈwaː. Reˈciːmo pˈrẹj se je skultiˈwiːrawo, ˈpọl se je pa ˈzaːdi opˈlẹːwo. Zato se je skultiˈwiːrawo, da je ˈməxko ˈboːwo pa da je ˈtəste po sreˈdiːni, ˈtəsti pleˈwẹː, da je ˈtəsta, ko je z ˈmọːtko ˈkọːpawa, ˈmajn ˈdẹːwa ˈmẹːwa. Najpˈrẹj se je skultiˈwiːrawo, ˈpọl se je pa okupˈwoːwo. ˈPọl ərˈpiːca se je pa še gˈrọːbawa, da se je obˈsuːwa, a ne, ker ərˈpiːca ˈməra ˈbət opˈsuːta, da je ˈtaːk gˈrọːp naˈraːt.]
~ Ⓘ »Praslovansko *grobъ ‘grob’ se je razvilo iz indoevropsko *ghrobho- ‘kar je izkopano’. Beseda je izpeljana iz indoevropskega korena *ghrebh- ‘praskati, grebsti, kopati’.« (SNOJ 1997: 159) ◾ Nemško der Grubber ‘kultivator’.
~ Ⓡ »Grobači obstoje iz trikotnega ali štirikotnega okvira, ki nosi 5–11 lemežev in je spredaj naslonjen na enem samem kolesu ali na kolcih, zadaj pa na dveh kolesih. Nekateri grobači imajo tudi ročice kakor plug. Na posebni ukrivljeni osi, ki nosi zadnji dve kolesi, je vzvod, s katerim premikamo os in spuščamo na ta način okvir z lemeži vred na razne globine ali pa ga lahko tudi popolnoma dvignemo iz zemlje. (…) Grobače rabimo za globlje obdelovanje zemlje (20–25 cm), zato imajo visoke noge in so sploh močno sestavljeni in težki.« (SIMONIČ 1931: 96) ◾ Grobar je bil oblikovan enako kot ralo, bil pa je precej lažji in zato posledično okretnejši. Strojanci so ga uporabljali za osipavanje, grobanje krompirja. Najprej so orali s plugom, nato pa so še izkopavali z motikami. Z grobarjem so delali tudi riže, v katere so ženske sadile peso. (Povzeto po MAKAROVIČ 1982: 132)