hlev
▶
[xˈliːə] -wa m (Ⓣ B, BP, L, S) hlev |stavba, prostor za bivanje domačih živali, zlasti večjih| = štala
~ Ⓘ »Praslovansko *xlěvъ ‘hlev, staja’ je verjetno prevzeto iz pragermansko *hlaa- ‘jama, prostor pod zemljo’ (…). Germanska beseda se je razvila iz indoevropsko *k’kloo- ‘grič, vzpetina’. Če je to izvajanje pravilno, bi morala praslovanska beseda *xlěvъ prvotno pomeniti *‘jama, votlina kot bivališče domačih živali’.« (SNOJ 1997: 171)
~ Ⓡ »Prostor za živino. Zdaj je hlev samostojna stavba, ki stoji zraven hiše, s hišo je povezan v stegnjeni dom ali stoji pod stanovanjskimi prostori. Po vrsti živine so hlevi za govejo živino, konje, drobnico (ovčjak) in za svinje (svinjak). Konji in goveja živina so lahko v skupnem hlevu, drobnica v ovčjaku, svinje v svinjaku. Samostojni hlevi imajo nad pritličjem prostor za steljo in seno. (…) V hlevu je živina privezana ob jasli; govedo in konji so ločeni z ograjo.« (BAŠ 2004: 169)