▶[kˈliːn]-a m(Ⓣ B)klin |paličast, na eni strani priostren kos lesa, železa, ki se v kaj zabije|
Ⓣ B ▷ [ˈNọ, kˈliːn je za ˈmarsiˈkaj, ˈpač odˈwiːsno, za ˈka se upoˈraːbla.]
~ Ⓘ »Praslovansko *kьl-inь izvedeno iz osnove klati, koljem. Enak pomenski razvoj je v novovisokonemško Keil, starovisokonemško kīl.« (BEZLAJ 1982: 42)
Naša spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje strani in vodenje statistike ogledov. Več si lahko preberete tukaj.
