kljusa
[kˈluːsa] -e ž (Ⓣ L, S) kljusa |star, onemogel konj| = mrha
Ⓣ S[ˈŠəta ˈmərxa je pa ˈtək ˈbọːga. Al pa kˈluːsa, ˈnọ. ˈTəsta pa poˈgiːne.]
~ Ⓘ »Praslovansko *kl’usę je izpeljano iz praslovansko *kl’usati, slovensko kljúsati ‘počasi in okorno hoditi, gugati se pri hoji’. To je nastalo iz indoevropsko *klep-sā-, izpeljanke iz *klep-, kar je znano tudi v starovisokonemško (h)louf(f)an, nemško laufen ‘teči’. Navedene besede temeljijo na indoevropski bazi *k(e)le- ‘potovati’.« (SNOJ 1997: 238)
Naša spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje strani in vodenje statistike ogledov. Več si lahko preberete tukaj.
se ne strinjam
se strinjam