Ⓣ L ▷ [Koˈbiːwa. ˈMiːslim, da je čˈriːəs ˈeːno ˈlẹːto, da ˈnọːsi koˈbiːwa.]
Ⓣ S ▷ [Koˈbiːwa. Najˈbọl ˈdọːgo je koˈbiːwa bˈrẹːja – ˈeːne ˈlẹːto.] ◾ [Koˈbiːwa je ˈlaːni poˈwərgwa. ˈSaːmo smo oˈbaː zakˈlaːli. Žˈreːbe smo ˈkər zakˈlaːli. Smo ga ˈkər ˈtək ˈdiːəli xlaˈdiːlnik za šˈniːcne pa ˈtək. Je ˈtək ˈdoːro ˈməso. Is koˈbiːle smo pa saˈwaːme ˈwọn naˈraːdli.]
~ Ⓘ »Praslovansko *kobyla je izpeljanka iz starejšega *koby, kar oblikovno ustreza praslovansko *svekry ‘tašča’, *žely ‘želva’. To se je razvilo iz ženske oblike od *kabōn ‘konj’ (…). Navedene slovanske, latinske in grške besede lahko temeljijo na skupnem indoevropskem izhodišču ali pa so prevzete iz nekega predindoevropskega jezika.« (SNOJ 1997: 242)
Naša spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje strani in vodenje statistike ogledov. Več si lahko preberete tukaj.
.JPG)
Slika 1: Kobila z žrebičkom. Foto: Anja Benko. 
