kocen
[koˈcẹːn] -a m (Ⓣ L) kocen |zelnato steblo, zlasti pri zelju, ohrovtu| = štrcelj; štekelj; zeljev štekelj
Ⓣ L[ˈZẹːle ˈmaː ˈčuːdno ˈtọːst pa ˈtərd, ne koˈcẹːn, šˈtərcəl. Koˈcẹːn ˈtuj, so ˈrəkli ˈčaːsix, ampak naˈwoːdno šˈtərcəl.]
~ Ⓘ Izposojeno iz turščine (BEZLAJ 1982: 51). ◾ »Beseda etimološko ni zadovoljivo pojasnjena, morda je nastala po premetu iz osnove, ki je znana v čȍk.« (SNOJ 2009: 287)
Naša spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje strani in vodenje statistike ogledov. Več si lahko preberete tukaj.
se ne strinjam
se strinjam