komat
▶
[ˈkọːmat] -a m (Ⓣ B, BP, L, S) komat |z žimo podložena vprežna priprava, ki se da živali na vrat, navadno za konja|
Ⓣ B ▷ [Če je ˈeːdən, so ˈčaːsix ˈkọːmat ˈdaːli ˈwọːwo. Če sta dˈwaː, je pa ˈjaːrəm.]
Ⓣ BP ▷ [ˈKọːmat. (…) ˈJaː, pər ˈkoaːjix je ˈbi ˈkọːmat. ˈPoːle je ˈbi pa ˈtək ˈeːn ˈpọːštər ˈnətər ˈpọt ˈkọːmatom in ˈtəste pa ne ˈwiːəm, ˈkək so ˈčaːsix ˈriːəkali, ˈpọl je že ˈkọj ˈniːəmški izˈraːs ˈbi, da je ˈbi ˈkiːs. ˈKək je pa ˈdoːle bˈwọ, pa ne ˈwiːəm. (…) ˈLaːibˈkiːs, ˈkiːs je po teˈlẹːsu, ˈlaːib je teˈlọː. Da ga ni ˈžuːlwo.]
Ⓣ L ▷ [ˈKọːmat pa ˈuːzda sta pər ˈkọːjno. ˈUːzdo si ˈda ˈnətər ˈuːste (…) pa ˈkọːmat ˈgər, da si ga kˈšiːro, okˈšiːro ga.] ◾ [ˈKọːmat je pa ˈtəsto za ˈkoːje ˈgər ˈdat, ˈjaː. Za ˈkoːje okˈšiːrat.] ◾ [ˈUːzda. ˈTəsto, ko je ˈnətər ˈuːstax, ˈeːn ˈtaːk pˈrẹːčən ˈdẹ. ˈSaːmo, ˈkək se ˈtəstemo ˈreːče, sən pa ˈjəs poˈzoːbwa. ˈWiːəm za ˈkọːmat, ko se ˈgər ˈdiːə oˈkoːwo. Pa za ˈbọxˈšaːjt ˈwiːəm ˈzoːdi, ko se je pərkˈlẹːnwo.] ◾ [ˈWoːno, ko se pa ˈzaːdi prikˈlẹːne, je pa ˈtaːka ˈdọːga šˈtaːŋga, je pa ˈbọxˈšaːjt.]
Ⓣ S ▷ [ˈKọːmat ˈgər. Pa ... (...) Pˈrẹj je ˈdọːbu ˈtaːko ˈməxko podˈlaːgo ˈgər na ˈšiːnik pa ˈkọːmat čˈriːəs.]
~ Ⓘ »Komȃt ‘konjski jarem’. Prevzeto iz srednjevisokonemško komat ‘komat’ (današnje nemško Kummet), kar je izposojeno iz slovanskih jezikov. (…) Praslovansko ali slovansko *xomǫtъ etimološko ni zadovoljivo pojasnjeno. Morda je izposojeno iz vzhoda. (…) Druga možnost je domnevanje izposoje iz gotsko *hamands ‘kar ovira, stiska’.« (SNOJ 1997: 251)
~ Ⓡ »Lesen in z usnjem in s kovinskimi okraski preoblečen del konjske, redkeje goveje, volovske (naglavni komat) ali oslovske vprege. Namesti se na vrat, glavo (čelo) ali hrbet živali. Komate, ki so se verjetno s slovanskim posredovanjem razširili v Evropi v 6. stoletju, so na Slovenskem izdelovali posebni obrtniki, sedlarji, prvič omenjeni v 17. stoletju. Tipi komatov se razlikujejo po območjih, na splošno ločimo preprostejše (delovne) in pražnje komate (pri teh so pomembni predvsem komatni glavniki) in pa komate za lahko in težjo vožnjo. Po 2. svetovni vojni so komati s postopnim nadomeščenjame konjske vprege s stroji začeli izgubljati prvotno funkcijo in ponekod postali okras.« (BAŠ 2004: 227)
