• Konj_1 Slika 1: Konj. Risba: Urša Kogelnik.
  • Konj_2 Slika 2: Konj. Foto: Anja Benko.
  • Konj_3 Slika 3: Konj. Foto: Anja Benko.
  • Konj_4 Slika 4: Osedlani konj. Foto: Anja Benko.
  • Konj_5 Slika 5: Konj. Foto: Anja Benko.
konj
[ˈkọjn] ˈkọːjna m (Ⓣ B, BP, L, S) [ˈkoaːj] -a m (Ⓣ BP) konj |domača žival, ki se goji zlasti zaradi vprege in ježe|
Ⓣ B[ˈKọːjno pa ˈniːsmo ˈmẹːli, ˈjəx ne pozˈnaːm.]
Ⓣ BP[ˈKoaːj. ˈKoːje smo ˈmẹːli. ˈKoːji so mnoˈžiːna. S ˈkoːji je ˈšọ na ˈpuːəle.] ◾ [ˈAːnˈšiːəstdesetega ˈlẹːta smo ˈmẹːli ta šˈliːjega ˈkoaːja.]
Ⓣ S[ˈMiː smo ˈsẹ ˈliːəte ˈmẹːli ˈkọːjne že pˈrẹj ˈtaːm ˈdoːma pa šˈtuːə so ˈbəli. Šˈtuːə ˈniːso ˈbəli ˈdọːgo. Ko sən ˈjəs pˈrəšwa, ˈpoːle sma ˈkọːjne ˈkər ˈbək spˈraːjwa. ˈOːn je ˈraːjši ˈmẹ ˈaːno kˈraːwo al pa ˈeːni ˈwoːli ˈwḙeːnč, ni pa ˈbi za ˈtəste, da bi ˈtək ˈfuːro. Al pa ... ˈKọːjne se pa ni spˈwaːčawo za kaj dˈruːjga ˈmeːt ko pa za ˈfuːro.]
~ Ⓘ ⇒ bos konj
~ Ⓡ »Zoološka razvrstitev konja. Razred: Mammalia – sesalci. Podrazred: Placentalia – višji sesalci. Red: Ungulata – kopitarji. Podred: Perissodactyla – lihoprsti kopitarji. Družina: Equidar – konji. Rod: Equus. Vrste: Equus Caballus – pravi konj; Equus Hippotigris – zebra; Equus asinus – osel; Equus Hemionus – polosel.« (ZUPANC 2000: 15) ◾ »Konji (Equidae), po vsem svetu razširjena družina velikih lihoprstih kopitarjev s sedmimi vrstami. Živijo v manjših ali večjih čredah v travnatih stepah in savanah. Imajo visoke noge, hitro tekajo, prehranjujejo se s travo. Prsti na nogah, razen srednjega prsta, ki je močno podaljšan in se končuje s kopitom, so zakrneli. Od tretjega in četrtega prsta so ostali le še krnasti ostanki. Kot tipični rastlinojedci imajo v zgodnji in spodnji čeljusti ohranjene vse sekalce, s katerimi trgajo travo, ki jo potem zmeljejo z vrsto grbinastih zob z visokimi kronami. Kot neprežvekovalci imajo nerazdeljen želodec. Slepo črevo je močno povečano. Zelo dobro imajo razvita čutila za voh, sluh in okus, vid je slabše razvit, niso sposobni prostorskega gledanja. Živijo v majhnih skupinah ali velikih čredah, med samci potekajo boji za samice in vodstvo črede. Vodnik vodi in varuje čredo. Po enajstmesečni brejosti samica skoti žrebička, ki je že po nekaj minutah sposoben slediti materi. Spolno dozorijo po treh letih. Dočakajo starost 40–50 let.« (BENEDIČIČ 2002: 121)
Naša spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje strani in vodenje statistike ogledov. Več si lahko preberete tukaj.
se ne strinjam
se strinjam