▶[koˈruːza]-e ž(Ⓣ B, S)koruza |enoletna rastlina s kolenčastim steblom in z velikimi storži ali njeno seme|= trkija; turščica
Ⓣ B ▷ [Koˈruːza, ˈnọ. Najpˈrẹj smo ˈtək, da se ˈsẹːje, da ˈpọl zˈraːste, da že cweˈtiː, ˈnọ, ˈpọl sˈtoːrži se narˈdiːjo. Sˈtoːrže smo obˈraːli pa … ˈRəčmo, ko smo obˈraːli, pa ˈdọːmo pa na ˈkup. Zˈwəčər smo pa fˈliːncali. (…) ˈPọl ˈtəste, ˈnọ, ko smo ofˈliːncali, ˈtəste, ˈkar se je ˈbọːwo ˈpeːrje ˈdọːjsti dərˈžaːwo se ˈgər, smo sˈkọp zˈwẹːzali pa ˈgər oˈbẹːsli na ˈkaːko osˈtərwo al pa ˈtaːko ˈraːnto ˈwọːnta. ˈNọ, ˈwoːne, ˈkar pa ni, ˈtəste smo pa naˈwaːdno poˈsuːšli že ˈpəči pˈrẹj, da je ˈsuːxa bˈwa. ˈPọl pa, da smo zmˈlẹːli jo.]
Ⓣ L ▷ [Koˈruːza. Mˈlẹːwo se je že an ˈmaːwo koˈruːze za sˈwəne, dərˈgaːč pa ˈsaːmo ˈsiːlos. ˈMiː smo jo še na ˈroːke ˈžẹːli pa ˈduːəmo ˈwọːzli. ˈTuːə se jeˈsiːəni ˈdiːəwa. Za ˈsiːlos ni ˈfaːjn, če je pˈreːweč zˈrẹːwa. Je ˈbọːlši, da je zeˈleːna. Je ˈbọl uˈžiːtən ˈsiːlos. ˈMiːslim – ˈwḙeːnč ˈwọn ˈdaː pər žˈwaːdi. ˈsiːlos gˈrẹː ˈsẹ. ˈPọl ˈmərš pa ˈsiːlos potˈwaːčit pa opˈtẹːžit. Je ˈzəlo poˈdọːbno ko pa ˈkiːswo ˈzẹːle, ko ga opˈtẹːžmo. ˈPoːle, ko se pa ˈzaːčne ˈfuːətrat, ˈməra pa, ˈtuːə se ˈməra ˈtuj uˈleːžet, se ˈsẹːde, ˈpoːle se pa kˈraːwam ˈdaː. Zˈmẹːle se z maˈšiːno, zˈmẹːle se pa pˈrẹj na ˈsiːloˈrẹːzco, da je ˈtək dˈrọbno. ˈNẹːki ot sˈtoːržo se že oˈbeːre ˈdọ, da se pˈrẹj sˈwiːnam ˈfuːətra. Suˈšiːli ˈmiː pa ˈniːsmo. ˈAːni pa ˈtuj suˈšiːjo. ˈTəste pa ˈpọl poˈziːmi ˈmẹːlejo za sˈwəne, ˈtuj.]
~ Ⓘ »Nastalo po haplologiji iz narečno kukurúza, kar je prek hrvaško kukùruz prevzeto iz turško kokoroz ‘koruza’; ta beseda je morda zložena iz turško koku ‘smrad’ in uruz ‘riž’; če je domneva pravilna, je izhodiščni pomen *‘riž na nižje sloje’; koruzo, katere domovina je sicer Srednja Amerika, so na Balkan v 17. stoletju prinesli Turki.« (SNOJ 1997: 262)
~ Ⓡ »Turščica, turška pšenica, Zea. Rod trav z eno samo vrsto Zea mays, ki je bila včasih znana samo kot kulturna oblika; v domovini Srednje in Južne Amerike so sedaj že odkrili tudi divjo obliko; je do 2 m visoka rastlina z enodomnimi cvetovi; moški cvetovi so v latih, ženski pa v betu (»storžu«), ki ga obdajajo listne nožnice (ličje); plodovi (koruzna zrna) v podolžnih vrstah na koruznem storžu, bela, rumena, rdeča ali modra. Koruza je znana po tem, da sončno svetlobo izkorišča bistveno bolje kot druge rastline (ima visok fotosintezni izkoristek).« (DUDEN 2002: 146)
Naša spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje strani in vodenje statistike ogledov. Več si lahko preberete tukaj.
Slika 1: Koruza. Foto: Anja Benko. 
