Slika 1: Ročna motorna samohodna kosilnica. Foto: Anja Benko.
Slika 2: Traktorska kosilnica. Foto: Anja Benko.
Slika 3: Priprava kosilnice pred stelno uto. Arhiv Koroškega pokrajinskega muzeja.
kosilnica
▶[koˈsiːlnica]-e ž(Ⓣ B)[koˈsiːlca]-e ž(Ⓣ B, L, S)kosilnica |večji stroj za košenje|
Ⓣ L ▷ [Zˈdaːj tˈraːwo s koˈsiːlco koˈsiːmo. ˈỌː, ˈjaː, ˈmiː še koˈsiːmo na ˈroːke. Še ˈzaj je bˈriːəx koˈsiː. Oˈkoːwo ˈbaːjte pa z ˈniːtko ˈzaj koˈsiːmo, pˈrẹj ˈčaːsix se je pa ˈsẹ s ˈkoːsi koˈsiːwo, ˈzaj pa z ˈniːtko. Dərˈgaːč pa ˈmiː ˈmaːmo najˈwḙeːnč ˈšətix bˈreːgo šˈtuːə ˈgər oˈkuːwo: ˈšəti bˈriːəx, ˈwoːni bˈriːəx je ˈnaš. Pa ˈšəti bˈriːəx ˈwaːxko s koˈsiːlco koˈsiː, ˈwoːnega ˈməra pa, je ˈtẹːjko sˈtərmo, da ˈməra s ˈkoːso ˈkoːsit ˈjət. Je gˈliːx ˈčeːra ga pokoˈsiː.]
~ Ⓘ ⇒ co kositi
~ Ⓡ »Stroj za košnjo (spravilo, mlatev, razkosavanje) žita, trave, za urbanizacijo zemljišča. Kosilnico (na konjsko vprego) so izumili 1831 v ZDA, na Slovenskem še po 1. svetovni vojni ni bila uveljavljena, od 60. let 20. stoletja je nadomestila koso, razen na bolj strmih območjih (za taka so razvili prilagojen tip strojne kosilnice) in razen pri sprotnem pridobivanju krme. Kosilnica je ročno vodljiva, vprežna, preklopna, priključna traktorska in samovozna.« (BAŠ 2004: 238) ◾ »Ker pokosimo s kosilnico na dan veliko več kakor s koso, laže pravočasno dovršimo košnjo, kakor če smo navezani izključno na ročno delo. Neodvisnost od vremena in delavcev kakor tudi boljša kakovost krme, ki jo dobimo pri pravočasni košnji, sta poglavitni ugodnosti, ki nam ju nudi kosilnica. Poleg tega je košnja s strojem na večjih površinah dosti cenejša kakor košnja z roko. Glavni deli kosilnice so: kosilna priprava, glavni obod z vprežno pripravo in kolesi in gonilno kolesje.« (SIMONIČ 1931: 279)
.JPG)
Slika 1: Ročna motorna samohodna kosilnica. Foto: Anja Benko. 
.jpg)