• 1Koza_1 Slika 1: Koza. Risba: Urša Kogelnik.
  • Koza1 Slika 2: Koza. Foto: Urša Kogelnik.
  • Koza3 Slika 3: Koza. Foto: Urša Kogelnik.
  • Koza_2 Slika 4: Koza. Foto: Anja Benko.
  • Koza_3 Slika 5: Kozi. Foto: Anja Benko.
  • Koza_4 Slika 6: Koza. Foto: Anja Benko.
  • Koza_5 Slika 7: Koza. Foto: Anja Benko.
  • Koza_6 Slika 8: Kozi. Foto: Anja Benko.
  • Koza_7 Slika 9: Kozi. Foto: Anja Benko.
  • Koza_8 Slika 10: Koza. Foto: Anja Benko.
koza
[ˈkoːza] -e ž (Ⓣ B, L, S) [ˈkoaːza] -e ž (Ⓣ BP) koza |manjša domača žival s srpastimi rogovi, ki se goji zlasti zaradi mleka|
Ⓣ B[ˈSoːset ˈmaː ˈgəra ˈkoːze.] ◾ [ˈKoːze se ˈpaːsejo šˈtam ˈzuːna. Še ˈwaːni sən ˈjəx gˈlẹːdwa ˈwoːnta.]
Ⓣ BP[ˈNọ, šˈtuːə ˈgəre je ˈmẹːwa ˈaːno ˈkoaːzo, ˈpọl je pa ˈtuj gˈnoːwa jo. Je ˈpẹːwa si: »Čes zeˈleːne tˈraːte, ˈžeːnem ˈkoaːzo  sˈwaːte.« Šˈtuːə si je ˈpẹːwa, ˈwi:əš, ˈMiːca ˈMọːrijewa.] ◾ [ˈWiːəš, ˈkoaːze pa naˈwoːdno ˈniːso bˈlẹ ˈtək pər ˈpaːrix, a ˈwiːəš. ˈTəsti, kə si je, ˈčaːsix, ko je ˈtərdo ˈbọːwo, si ˈjəx je pa aˈnaː ˈžiːəŋka ˈmaː poˈpaːswa, da je mˈliːəko ˈmẹːwa. Ampak ˈtək doˈnoːsno ni ˈbọːwo. ˈDaːnəs pa ˈmaːjo aˈniː ˈpa:ri ˈsaːmo ˈkoaːze, ˈtək špeˈciːalno ˈnẹːki, ˈčaːsix pa ˈtuːə ni ˈbọːwo. ˈỌːce jim pa ˈpọl ˈtuj ˈsẹ ˈeːn tˈraːnike poˈpaːsejo. Pa ˈdọːle, uˈnẹːx pər Rˈjiːəki, se je rˈjeaːkwo, da so ˈtut ˈkoaːze ˈmẹːli, da so ˈsẹ poˈjẹːdle.]
Ⓣ L[ˈKoːza je ˈsərna. ˈSərnam so ˈtuj ˈrəkli, da so ˈkoːze ˈzẹːle poˈjẹːdle na ˈpuːəlo.]
Ⓣ S[ˈEːne ˈpar ˈkoːz je. ˈEːne ˈpar ˈkoːz je pˈrəšwo. ˈKoːze ni tˈriːəba stˈrəčt, ˈọːce ˈmərš pa stˈrəčt ˈwiːgret pa  ˈjəsən.]
~ Ⓘ »Praslovansko *koza ‘koza’ se je razvilo iz indoevropsko *kag’ā, kar je ženska oblika od *kog’o-.« (SNOJ 1997: 265)
~ Ⓡ »Koza (Capra), rod sodoprstih kopitarjev iz plemena koz in ovc. S štirimi recentnimi vrstami naseljujejo planinska območja Evrazije in severne Afrike. Zelo dobro plezajo, samci imajo brado in velike zavite ali upognjene rogove, ki so pri samicah manjši. (…) Iz bezoarske koze so v 9. tisočletju pred našim štetjem vzgojili domačo kozo. Danes poznamo številne rase domače koze.« (BENEDIČIČ 2002: 126–127) ◾ »Koza kot domača žival zadnja leta spet pridobiva na veljavi. Ima bogato metaforiko in frazeologijo ter zanimivo simboliko. (…) Koza se oglaša z me, meketa. Njen glas je zategnjen, jokav in pretrgan. (…) Koza ima tudi rogove, s katerimi se brani ali napade.« (BENKO 1999: 31; KEBER 1996: 175–192)
Naša spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje strani in vodenje statistike ogledov. Več si lahko preberete tukaj.
se ne strinjam
se strinjam