Slika 1: Lopate različnih oblik in materialov. Foto: Urša Kogelnik.
Slika 2: Lopata za gnoj. Foto: Anja Benko.
lopata
▶[loˈpaːta]-e ž(Ⓣ B, L, S)[woˈpoːta]-e ž(Ⓣ BP)lopata |orodje s širokim listom in dolgim držajem za zajemanje, premetavanje sipkega materiala|= šavfla
Ⓣ BP ▷ [ˈŠaːfla. ˈWiːəš ˈkaj? ˈPərnas, ko je ˈšəta neˈwiːdna germaniˈzaːcija, ˈali. ˈčaːsix so že ˈrəkli woˈpoːta. ˈPọl je pa ˈkọj ˈšaːfla gˈroːtawa. (…) ˈWiːəm pa, da so ˈtaːm, na ˈoːnem kˈraːjo Dˈraːwe, so pa ˈriːəkali ˈšuːbwa.]
Ⓣ L ▷ [ˈŠaːfla smo ˈrəkli. Sloˈwẹːnsko je loˈpaːta, dərˈgaːč je pa ˈšaːfla. (…) Loˈpaːta za ˈžiːto je bˈwa ˈmaːwo dərˈgaːčna. ˈTəsta je ˈboːwa ˈtək ˈbọl ukˈriːlena na ˈkoːnco. ˈUːna, za ˈšọːdər ˈboːsat, je ˈmẹːwa ˈbọl tˈriˈkọːtno obˈliːko, ˈwoːna je bˈwa pa ˈtək ˈbọl ukˈriːlena pər stˈroːni, da si ˈwaːxko naˈboːso, ˈzaːdi pa pər stˈroːni.]
~ Ⓘ ⇒ lesena lopata
~ Ⓡ »Lopata sestoji iz toporišča in lista. Toporišče naj bo dolgo 70–100 cm in kakšne 3 cm debelo. Najboljši les v ta namen je gaber, jesen, beli trn. List je tri- ali štirioglat. Širina znaša 20–25 cm, dolžina 25–40 cm, povprečna debelina 4 mm, teža 1–2,5 kg. Z lopato zemljo navpično odrežemo, jo odtrgamo od podlage in jo obrnemo tako, da pride površina zemlje na dno. Zemlja se pa z obračanjem obenem tudi rahlja; ker delamo nazaj grede, je obdelovanje zemlje v vsakem oziru popolno. Tako nastane ravna površina, ki jo z železnimi grabljami še bolj razdrobimo in očistimo plevela in korenin.« (SIMONIČ 1931: 76)
Slika 1: Lopate različnih oblik in materialov. Foto: Urša Kogelnik. 
