Slika 1: Merjasec v muzeju v Libeličah. Foto: Anja Benko.
Slika 2: Merjasec. Foto: Anja Benko.
Slika 3: Merjasec. Foto: Anja Benko.
merjasec
▶[merˈjaːsəc]-sca m(Ⓣ B, S)[mərˈjoːsəc]-sca m(Ⓣ BP)1.merjasec |odrasel samec prašiča|2.merjasec |plug z dvema lemežema in deskama, ki obrača brazdo samo na eno stran; dvojni, obračalni plug|
Ⓣ B ▷ 2. [S ˈšiːbo al pa z ˈgẹːjžlo. Ko sən oˈraːwa, sən pa ˈgẹːjžwo ˈmẹːwa ˈzaːdi, da sən kˈraːwe nagˈnaːwa. Oˈraːwa sən pa z merˈjaːscom. Najpˈrẹːj smo ˈmẹːli merˈjaːsca, ˈbi je ˈtaːk leˈsiːən, ˈpač ˈtaːk, da je leˈsiːəno bˈwọ ogˈrọːdje, ˈsaːmo ˈlẹːmeš je ˈbi iz žeˈlẹːza. ˈNọ, ˈpọl smo pa ˈbọl žeˈlẹːznega ˈmẹːli, smo ga ˈmẹt ˈNẹːmčijo ˈkuːpli dˈruːgiga.] ◾ 2. [ˈMiː smo pa ˈtəstmo ˈrəkli merˈjaːsec, leˈsiːən merˈjaːsec. ˈMaː pˈriːədi ˈtək koˈliːəse, ˈnọ, ˈtaːk poˈdiːəwəc, ˈpọl pa ˈdọːta ˈtaːm dˈwiːə ˈtəsti ˈlẹːmeži. ˈNọ, ˈtaːm so bˈlẹ pa žeˈlẹːzne, ˈjaː. Dˈruːgo je bˈwọ pa ˈsẹ leˈsiːəno.]
Ⓣ BP ▷ 1. [Merˈjoːsca smo ˈpərnas zˈmiːər ˈmẹːli. ˈTək da so dˈruːgi ˈtut k ˈnaːm pərpeˈloːli sˈwiːje. Ni ˈsoːka naˈraːwa gˈliːx, ˈnọ.]
Ⓣ S ▷ 2. [Šˈtuːə je pa merˈjaːsəc.]
~ Ⓘ »Merjásec ‘neskopljen, odrasel prašič’. Beseda se je razvila iz merásec, mersec, to pa ali prek po disimilaciji nastalega nersec, kar je znano tudi v knjižnem jeziku, ali prek nepotrjenega *mrsec iz *nrsec < praslovansko *nerstьcь s prvotnim pomenom *‘ki se pari, ki je sposoben parjenja’.« (SNOJ 1997: 335)
~ Ⓡ »Plug z lemežema in deskama. Uporabljali so ga na hribovitih območjih za oranje na strmih njivah, pri oranju v obeh smereh omogoča obračanje brazde navzgor, s čimer se zmanjšuje drsenje plodne zemlje.« (BAŠ 2004: 107)
Naša spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje strani in vodenje statistike ogledov. Več si lahko preberete tukaj.
Slika 1: Merjasec v muzeju v Libeličah. Foto: Anja Benko. 
