motika
▶
[ˈmọːtka] -e ž (Ⓣ B, BP, S) [moˈtiːka] -e ž (Ⓣ BP) motika |orodje s ploskim, navadno s trikotnim listom in z dolgim držajem za kopanje|
Ⓣ B ▷ [Za ˈkoːpat je ˈbọl kˈraːmp. Kˈraːmp je ˈbọl šˈpiːčast pa ˈbọl ˈdọ, ˈmọːtka je pa ˈbọl šˈroːka pa ˈtẹːži je.] ◾ [Ni bˈwọ ˈkaj ˈwẹːčjega in dˈruːgega. ˈMọːtka je obiˈčaːjno bˈwa. Al pa kˈriːl, ˈsam ˈtəsti je ˈbi z dˈwiːəma kˈriːnoma, ˈmọːtka je ˈpač ˈbọl zašˈpiːčena al pa ˈtọt ogˈlaːta ˈwaːxko.] ◾ [Z ˈmọːtkami smo ˈpač okopˈwaːli ˈsẹ ˈsoːrte – ˈrẹːpo, tərˈkiːjo, ˈpiːəsco. So ˈsẹ ˈsoːrte ˈmọːtke.]
Ⓣ BP ▷ [Moˈtiːka, ˈmọːtka za okuˈpaːwane.]
Ⓣ L ▷ [ˈMiːxna ˈmọːtka oˈziːroma ˈtəsta ˈmọːtka, ko ˈmaː ˈtaːke ˈroːge ˈzaːdi, ˈtəsti je kˈriːli. ˈWoːna naˈwoːdna ˈmọːtka, ko je pa ˈsaːmo tˈriˈkọt, ˈtəsta je pa ˈmọːtka. ˈMaː šˈtil pa ˈmọːtko. ˈPọl smo pa okopˈwoːli s ˈtəstem.]
Ⓣ S ▷ [ˈMọːtka – plošˈčaːta, šˈpiːc, tˈriˈkọːtna.]
~ Ⓘ »Vse je tvorba iz indoevropskega korena *mat- ‘motika, tolkač’.« (SNOJ 1997: 356)
~ Ⓡ »Orodje s trikotnim, štirikotnim ali polkrožnim kovinskim listom na dolgem lesenem držalu (toporišču) pod kotom 60–90°. Motike so uporabljali za kopanje, rahljanje in obračanje zemlje, sajenje, okopavanje, ogrebanje rastlin in izkopavanje plodov. Ob naselitvi Slovanov v Vzhodne Alpe je bila v motičnem poljedelstvu motika ob ralu najpomembnejše orodje za pripravo zemlje za obdelavo, z uveljavitvijo ornega poljedelstva (9.–11. stoletje) se je ohranila kot poglavitno orodje v odročnejših krajih, za obdelavo zemlje pri zahtevnejših kulturnih rastlinah, pri obdelavi zahtevnejših leg in v vrtnarstvu, ob ornem poljedelstvu za končno pripravo zemlje (drobljenje grud, kopanje ob robu njive ipd.).« (BAŠ 2004: 338) ◾ »Z motiko ali rovnico delamo naprej – ne nazaj – grede kakor z lopato. Zemlja se z motiko dobro rahlja, a slabo obrača in ker hodimo po skopani rahli zemlji, jo že med delom zopet stlačimo. (…) Rovnica ima ozko podolgasto klinjo, ki z njo zemljo globlje obdelujemo; rabi se zlasti na skalovitem svetu in v strmih bregeh. Motika pa se rabi navadno za plitvejše obdelovanje in okopavanje zemlje med rastjo.« (SIMONIČ 1931: 76)