obračalnik
▶
[obraˈčaːlnik] -a m (Ⓣ B, L, S) obračalnik |priprava za obračanje, ki se priključi traktorju ali v preteklosti h konju| = hojbendar
Ⓣ B ▷ [ˈTuːə je ˈkọj zˈdaj že – obraˈčaːlnik, ˈčaːsix so bˈlẹ pa ˈkọj ˈwiːle.]
Ⓣ L ▷ [Obraˈčaːlnik. ˈMaːš pa razˈliːčne obraˈčaːlnike. ˈEːdən je tˈraːčni obraˈčaːlnik, da ˈtək oˈkoːwo gˈraː pa ˈmaː ˈtaːke ˈzoːbe, da ˈsaːmo ˈtək na ˈeːn kˈraj ˈmẹːče. ˈPọl ˈmaːš ˈpaːjka. ˈPaːjək je pa ˈwoːni, ko ˈmaː ˈtaːke kˈrọːgle pa ˈtaːke ˈwiːle ˈgər na ˈtaːkix kˈrọːgix. Razˈliːčni ˈpaːjki so. ˈZaj so pa že ˈčuːdno moˈdeːrni, ˈtək da ti že ˈsẹ ˈsoːrte ˈdiːəwa.] ◾ [Obraˈčaːlnik ˈsəno oˈbərne. Obˈroːča ˈga. ˈčaːsix se je saˈmọːteš obˈroːčawo, ˈzaj pa obraˈčaːlniki obˈroːčajo.]
~ Ⓘ »Praslovansko verjetno *ob(v)ortъati je ponavljalni glagol od *ob(v)ortiti ‘obrniti’. To je sestavljenka iz praslovansko *ob in *vortiti ‘vračati, vrteti’.« (SNOJ 1997: 395)
~ Ⓡ »Ker je obračanje sena z roko zamudno in drago delo, se priporoča za večje posestnike, da si nabavijo konjski obračalnik, s katerim prihranijo 10–15 delavcev. Dobita se dve vrsti teh strojev: obračalnik z bobniči in obračalnik z vilami.« (SIMONIČ 1931: 284)