Ⓣ B ▷ [Ko sən mˈliːəko posˈnẹːwa ˈdọ smeˈtaːno, ˈpọl sən ga pa, ˈjəs sən ˈrọːčno ˈmiːəšawa, pər ˈnas ˈtəste ˈpiːje, ko je poneˈkọːt bˈwa, ˈniːsmo ˈmẹːli, ko ˈtək ˈdọ uˈdaːrja, da se ˈpuːtər narˈdiː. ˈSaːmo ˈjəs sən pa ˈroːčno ˈmiːəšawa. ˈDoːkler sən ˈmiːəšawa, da je zaˈčẹːwo sˈpuːšat, da je šˈwọ naˈraːz, da je ˈkẹːpica ˈpuːtra gˈraːtawa. ˈSaːmo ˈbọl ˈdọːgo sən ˈmərwa ˈdeːwat. Se ˈreːče, da ˈpuːtər oˈmiːətam.]
Ⓣ BP ▷ [Smo ˈmẹːli dˈwiːə ˈpiːji. ˈToːko, da si ˈgoːno, ˈpọl pa ˈtoːko, da si ˈtək ˈdọ ˈtọːko.]
Ⓣ L ▷ [ˈMẹːli smo ˈwoːno za oˈmeːtoje smeˈtoːne. ˈPiːja je ˈboːwa ˈtaːka, da se je ˈwaːxko šˈtək oˈkuːwo ˈgọːnwo. Da si ˈnətər ˈda smeˈtoːno, ˈpọl si pa ˈgoːno, ˈdoːkler, da se je ˈpuːtər naˈraːdo. ˈPiːja je ˈboːwa ˈtəsto. ˈMiː smo ˈmẹːli pa ˈtaːko poˈkoːnčno. ˈTaːk ˈbat je ˈbi pa si ˈgər pa ˈdọ ˈgoːno. ˈNət si uˈliː ˈtəsto smeˈtoːno, ˈpọl si pa ˈgər pa ˈdọ ˈgoːno, ˈdoːkler da se je ˈpuːtər naˈraːdo. (…) ˈPọl smo ˈmẹːli pa ˈtaːke moˈdẹːle. ˈTəste moˈdẹːle, gˈlix ˈzaːdč sən ˈjix ˈwọn priˈliːəkwa.]
~ Ⓘ Izposojeno iz furlansko pìgne ‘pinja’, starejše italijansko pigna ‘lonec’ (BEZLAJ 1995: 37).
~ Ⓡ »Valjasta lesena ali lončena posoda za metenje masla. Nekoliko ožja zgornja odprtina je pokrita s pokrovom z luknjo v sredi. Skoznjo je pretaknjena palica, na katero je spodaj nasajena okrogla preluknjana deščica. S premikanjem palice navzgor in navzdol se v pinje vlita smetana spreminja v maslo. (…) Pinje so opustili pred 2. svetovno vojno, ponekod v desetletju po njej.« (BAŠ 2004: 415)
Slika 1: Pinja. Risba: Urša Kogelnik. 
.jpg)