povreči
[powˈrẹːčt] poˈwəržem dov. (Ⓣ B, BP, L, S) povreči |pri živalih spraviti iz rodil mladiče, mladiča|
Ⓣ B[Kˈraːwa bo ˈmẹːwa, poˈwərže ga.]
Ⓣ BP[Poˈwərže. ˈMẹːwa je. Kˈraːwa je ˈmẹːwa. Kˈraːwa je ˈmẹːwa, če je že ˈčọːlija doˈbiːwa. Zˈwərgwa je pa ˈtaj, če preˈxoːdo ˈbọːwo, da je ˈmərtwega ˈčọːlija ˈmẹːwa.]
Ⓣ L[Poˈwərže ˈteːwe.]
~ Ⓘ »Sestavljeno iz po, ki v tem primeru nima jasno izražene funkcije (…) in vrči ‘zalučati’, kar narečno pomeni tudi ‘povreči’. Pomenski razvoj iz ‘vreči, zalučati’ v povreči je verjetno posledica vpliva dvojnega pomena nemškega glagola werfen, ki prav tako pomeni ‘vreči’ in ‘povreči’.« (SNOJ 1997: 480)
Naša spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje strani in vodenje statistike ogledov. Več si lahko preberete tukaj.
se ne strinjam
se strinjam