Slika 1: Proso. Risba: Urša Kogelnik. -
Slika 1: Proso. Risba: Urša Kogelnik.
proso
▶
[pˈrọːso] -a s (Ⓣ B, BP, L, S) proso |enoletna kulturna rastlina, katere lat je sestavljen iz pecljatih klaskov, ali njeno seme|
Ⓣ B ▷ [Pˈrọso. Pˈrọso je pa za ˈkaːše – proˈsiːəna ˈkaːša. Al pa jigˈliːči smo ˈčaːsix pˈraːjli. ˈTəste se je pa ˈtut ˈtək spˈxaːwo ˈtək ˈkəkər pa ˈjeːčmen al pa ˈẹːda. Gˈliːx ˈtək se ˈmọːra spˈxaːt jəx, da se ˈpọl sˈkuːxa. Če je bˈwọ mˈliːəka ˈdọːjsti, se je ˈweːnč mˈliːəka ˈzẹːwo, če pa mˈliːəka ni bˈwọ, se je pa ˈtọt ˈpọ ˈwoːde ˈzẹːwo. ˈTuːə je za weˈčiːərjo ˈboːwo naˈmẹːst ˈmọːčnika, ˈkuːgəlc. ˈKuːgcam ˈeːni pˈraːjijo kˈnọːle, ko se ˈjaːjca da ˈnətər, ˈpọl pa ˈfẹːjst ˈmiːəša ˈmọːka, ˈpọl se pa z ˈroːki ˈtək ˈdiːəwa, da se ˈtaːke ˈkuːgləce narˈdiːjo. ˈEːni pˈraːjijo ˈkuːgce, kˈnọːle, kˈnọːlči, ˈfaːrfəlči. Al pa ˈzuːna, ˈkər ˈčẹːs ˈmẹːjo, na Šˈtaːjerskem, so bˈlə pa kˈnọːli.] ◾ [“Proˈsiːəna ˈkaːša, otˈrọːška ˈpaːša,” so ˈčaːsix pˈraːjli. Še ˈpẹːsəm smo se ˈšuːəli uˈčiːli: “ˈỌj, ta mˈliːəčna ˈkaːša, ˈkək jo ˈraːda ˈjiːəm, ˈteːga pa niˈkọːli niˈkọːmur ne poˈwiːəm. Da bi ˈmiː jo sˈnẹːdli, ˈtuːə se pa boˈjiːm in zato je ˈrẹs najˈbọːlje, da molˈčiːm.” dˈruːgem razˈrẹːdu sən se ˈjəs šˈtuːə uˈčiːwa.]
Ⓣ L ▷ [Pˈrọso. Pˈrọsa ˈzaj ˈniːmajo sˈkọr nikˈjẹːr ˈwḙeːnč.]
Ⓣ S ▷ [Pˈrọso pa ˈbaːr. ˈBaːr se ˈtuj jegˈliːči ˈwọn ˈdiːəwajo. ˈSaːmo je ˈmaːwo dərˈgaːčno, ko pa pˈrọso. ˈBaːr ˈmaː ˈtaːko sˈteːblo ˈgər ko pa pšeˈniːca, ˈpọl pa ˈiːsto kˈlaːs, ˈsaːmo ˈbọl ˈwəlek kˈlaːs. ˈGəre je pa ˈtaːko ˈčiːsto dˈroːbno ˈsẹːme po ˈtəstem kˈlaːsu. Je še ˈkər ˈtəško ˈsẹːme. In je ˈbaːr. Pˈroːso je pa ˈtuj sˈteːblo ˈgər, ˈsaːmo pˈrọso ˈmaː pa ˈbọl ˈtək ko pa ˈọːwəs, raspərˈšeːno. ˈTuːə smo pa zmaˈšiːnali. ˈNọ, pˈrọso ˈmiː ˈniːsmo sˈjali, ˈbaːr smo pa ˈmẹːli.]
~ Ⓘ »Praslovansko *proso etimološko ni pojasnjeno.« (SNOJ 1997: 508)
~ Ⓡ »Panicum. Rod trav z okoli 500 vrstami, predvsem v toplejših predelih; enoletne ali trajne trave s klasastimi lati; klaski ploščati; obe cvetni plevi popolnoma obdajata plod. Najvažnejša vrsta je pomembna žitarica navadno proso (Panicum miliaceum), 0,5–1 m visoka, enoletna rastlina z dlakavimi, s suličastimi listi; klaski so dvocvetni in v 20 cm dolgem, rahlo previsnem ali pokončnem, gostem latu. Plodovi so okrogla zrna z visoko hranilno vrednostjo. Uporabljajo se za pripravo kaše in za mlince, za izdelavo pira in žganja.« (DUDEN 2002: 254) ◾ »Družina: trave (Poaceae). Vrsta: proso (Panicum miliaceum L.); glavni posevek ali strniščni dosevek. Tuja imena: millet (angl.), le milet (fr.), proso (hrv.), miglid (it.), köles (madž.), Hirse (nem.). Sorte (Sortna lista poljščin, vrtnin in sadnih rastlin za leto 1999): Belo strniščno proso, Biserka, Kornberško proso, Rumenka. (…) Setev: (1) glavni posevek: 10. do 31. maj, globina od 2 do 4 cm; (2) strniščni dosevek: od 25. junija do 5. julija. Spravilo: (1) glavni posevek: konec avgusta do začetka septembra z žitnim kombajnom; (2) strniščni dosevek: do konca septembra.« (KOCJAN AČKO 1999: 67)
