-
Slika 1: Pšenica. Risba: Urša Kogelnik.
pšenica
▶
[pšeˈniːca] -e ž (Ⓣ B, L, S) pšenica |kulturna rastlina, katere klas je sestavljen iz večcvetnih klaskov, ali njeno seme|
Ⓣ B ▷ [Pšeˈniːca je pa na spˈloːšno najˈbọːl rasˈšiːrjena – pšeˈniːčna ˈmọːka. ˈỌː, ˈkək je ˈčaːsix ˈboːwo ˈdoːro kaj pšeˈniːčnega za poˈjeːst. ˈJəs še ˈzaj ˈtək ˈraːda ˈjiːəm ˈtaːko, ˈsaːmo ko bi ˈdoːma naˈrẹːto bˈwọ, ne kupˈlẹːno.]
Ⓣ L ▷ [Pšeˈniːca ˈfaːjn ˈfẹːjst gˈroːta.]
~ Ⓘ »Praslovansko *pьšenica je izpeljanka iz *pьšeno.« (SNOJ 1997: 513)
~ Ⓡ »Triticum. Rod trav z 18 vrstami v Mali in osrednji Aziji ter Etiopiji; enoletne ali prezimne klasaste trave z dvo- ali večredno nameščenimi, resastimi (resasta pšenica) ali neresastimi klaski. Številne vrste so pomembna žita.« (DUDEN 2002: 257) ◾ »Pšenica je najpomembnejše žito v zgodovini človeštva, spremlja ga pri njegovem razvoju in mu zagotavlja obstoj, kajti kruh je osnovno živilo za večji del svetovnega prebivalstva. (…) Pšenico pridelujemo v vseh državah sveta na površini okoli 230 milijonov hektarov. V rodu Triticum so samorastle in gojene vrste ter zvrsti. Udomačitev pšenice je prispevala k razvoju vseh narodov in držav sveta. (…) Navadna pšenica je postala gospodarsko najuspešnejša pšenična zvrst.« (KOCJAN AČKO 1999: 14) ◾ »Pšenico so poznali staroselci in Slovani ob naselitvi v Vzhodne Alpe, v visokem in poznem srednjem veku je ob ovsu prevladovala kot naturalna dajatev. Pridelava pšenice se je v 1. polovici 19. stoletja povečala, od konca 1. svetovne vojne ji je bilo na Slovenskem namenjeno največ njivske površine, razen na Primorskem in Goriškem.« (BAŠ 2004: 483)