ralo
▶
[ˈraːlo] -a s (Ⓣ B) [ˈraːwo] -a s (Ⓣ S, L) 1. ralo |orodje, priprava za oranje, ki zemlje ne obrača| 2. del pluga, ki navpično reže brazde
Ⓣ L ▷ 2. [ˈRaːwo je pa ˈtəsti pˈriːədni ˈdẹː, šˈpiːčast.] ◾ 1. [ˈRaːwo je ˈboːwo leˈsiːəno. ˈMiː smo ga ˈmẹːli, smo ˈga ˈwoːnta muˈzẹːj ˈdaːli. ˈTuːə je ˈčistə ˈtək leˈsiːəno ogˈrọːdje, ˈpọl pa ˈsaːmo ˈwoːni šˈpic je ˈbi okoˈwaːn. ˈRaːwo je ˈboːwo ˈrọːčno al pa je ˈkaːka kˈraːwa ˈliːəkwa. ˈPọl, ko so pa že ˈkoːji bˈlə, ˈpọl so pa pˈluːgi ˈbəli. Ni bˈwọ ˈwḙeːnč ˈraːwa.]
Ⓣ S ▷ 1. [ˈTuːə je ˈpač ˈtək ˈboːwo za ərˈpiːco gˈrọːbat.]
~ Ⓘ »Koroško ‘majhen plug brez koles’. (…) Praslovansko *őrdlo (n.) ‘aratrum’; pred metatezo likvid je izposojeno srednjevisokonemško arl ‘ralo’, narečno dialektično arl ‘isto’.« (BEZLAJ 1995: 149).
~ Ⓡ »Nož ali črtalo ima nalogo, da zemljo pred lemežem navpično odreže. V težki zemlji je neobhodno potreben, v lahki pa ne. Če je dobro izdelan in pravilno postavljen, veliko pripomore, da je brazda čisto in lepo odrezana. Izdelujejo ga iz kovnega železa ali iz jekla, na vsak način pa mora biti ostrina jeklena. Njegova širina znaša 6–8 cm, debelina hrbta 10–15 mm. Nož je treba tako pritrditi na gredelj, da stoji trdno in nepremično in da ga je lahko izmenjati (…).« (SIMONIČ 1931: 77) ◾ V Strojni in v drugih koroških vaseh je do konca prve svetovne vojne prevladovalo ralo. »Pri oranju so uporabljali dve vrsti orodja. Najprej so z rezalnico zemljo narezali, narežvali, ko je sprednji zemljo narežvou, tisti za njim pa je zemljo z ralom dvignil in obrnil. V rezalnico sta bila vprežena dva vola, v ralo prav tako. Vsak par je vodil po eden, ralo in rezalnico pa je prav tako vodil oziroma držal po en moški; spredaj so tedaj narežvali zad pa orali.« (MAKAROVIČ 1982: 132)
