špic
[šˈpic] šˈpiːca m (Ⓣ B, L, BP) rogelj |vsak od delov vil ali vilam podobne priprave, s katerim se nabada| = rogelj
Ⓣ B[Pər ˈwiːlax so pa šˈpiːci na ˈkoːnco.]
Ⓣ BP[ˈRọːgli so ˈtuj šˈpiːcom ˈriːəkali.]
Ⓣ L[Šˈpiːci, ˈrọːgli. Pˈrazapˈra pər leˈsiːənix ˈwiːlax so ˈbọl ˈrəkli, da so ˈbəli ˈrọːgli. Leˈsiːəne ˈmaːjo ˈkọj dˈwaː al tˈriː, ˈeːne ˈmaːjo ˈkọj dˈwaː, tˈriː, se ˈmiː zˈdiː. ˈWoːne so pa obiˈčaːjno na šˈtiːri bˈlẹ, ˈsaːmo ˈmaːjo ˈtuj na tˈriː pa na ˈpẹːt, najˈwḙeːnč pa šˈtiːri, na šˈtiːri šˈpiːce.]
~ Ⓘ »Prevzeto iz nemško Spitz v enakem pomenu, kar je posamostaljeno iz nemško spitz ‘koničast, oster’.« (SNOJ 1997: 643)
Naša spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje strani in vodenje statistike ogledov. Več si lahko preberete tukaj.
se ne strinjam
se strinjam