Ⓣ B ▷ [Sˈtẹːla. Smˈriːəkawe ˈwẹːje smo ˈduːəmo pərpeˈlaːli pa naˈsiːəkali ˈbọl na dˈroːbno z ˈwiːjakom pa s šˈtaːncnom. Na šˈtaːncno smo ˈsiːəkali, ˈtəste smˈriːəkawe ˈwẹːje ˈdọ ˈpuːcaš, ˈpọl se pa na šˈtaːncəl pa ˈbọl dˈroːbno naˈsiːəka. ˈPọl je pa ˈtəsta sˈtẹːla. ˈSaːmo ˈzaj ˈniːše ne zˈna ˈnəč ˈwḙeːnč ˈdeːwat.]
Ⓣ BP ▷ [ˈTəste ˈtiːpične ˈləso, ˈtəste steleˈriːje ni ˈbọːwo pərˈnas. Pˈrẹj, ˈčaːsix je ˈtuːə ˈbọːwo, ˈpọl se je pa ˈtuːə oˈpuːščawo.] ◾ [Je bˈwa čərˈniːčewa sˈtẹːla. Pokoˈsiːwa se je ˈgọːzdo, ˈtəste, ko so čərˈniːce. ˈPoːle so pa ˈtuj, če so smˈriːəke seˈkoːli, so ˈwẹːje ˈduːəmo spraˈwiːli pa naˈsiːəkali. Taˈkọː so diˈwoːli, ampak ˈtuːə se je ˈsẹ ˈnẹːxawo ˈpoːle, ko sem ˈtaj razˈlaːgo, da je koˈruːza pˈrəšwa, da je sˈwoːme ˈdọːjsti ˈbọːwo. ˈPọl je pa ˈtẹːga zˈmaːjnkawo. ˈPọl moˈdeːrni xˈliːəwi, da je ˈmaːjn nasˈtiːlanja bˈwọ tˈriːəba, ko je ˈbọl ˈtərdo, ˈkar ˈdaːnes ˈzọːpet prepoweˈduːjejo. Da je ˈweːč prosˈtọːra za žˈwiːno.]
Ⓣ L ▷ [Sˈtẹːla je ˈtəsto, kar žˈwaːdi pot ˈnoːge pa pot ˈwaːmp ˈwəržeš, da ˈgər leˈžiː. Pˈrẹj ˈčaːsix se je ˈliːstje gˈroːbwo pa smˈrẹːkawe ˈwẹːje so se naˈsiːəkale, ko ˈgoːrax so ˈmẹːli steljeˈraːjo, šˈtuːə pa, če si ˈkaj poˈdiːro, si pa ˈpọl ˈtəsto naˈriːəzo na ˈfuːətərmaˈšiːn ˈtuj al pa naˈsiːəko. Naˈwoːdno se je ˈsiːəkawo, ko so bˈlẹ ˈbọl ˈtọːste. S ˈsərpičem, s ˈtaːkim ˈwiːjeŋkom, ˈnọ. ˈWiːjeŋk al pa ˈsərpič smo mi ˈrəkli. ˈSaːmo ˈzaj ˈliːstje se ne sˈmiːə gˈraːbit. Stelˈjaːrjenje je prepoˈwẹːdano. S tem odˈnaːšaš žiwˈleːnski pˈroːstor za žiˈwaːli pa xˈraːno pa žiˈwaːli, ker is ˈteːga se ˈpọl ˈzəmla ustˈwaːrja. ˈTuːə ni priporočˈliːwo ˈwḙeːnč. ˈOːno se pa še ˈdiːəwa, ˈsaːmo ˈzaj noˈbeːnmo se ne ˈluːbi ˈwḙeːnč ˈtəstega spˈraːlat ˈduːəmo. ˈMaːwo ˈkiːəri, ˈnọ. ˈgoːrax še moˈgọːče, šˈtuːə pa ˈkər ˈžaːgono ˈkuːpijo ˈzaj pa ˈkər ˈžaːgono nasˈtiːəwamo.]
Ⓣ S ▷ [Žˈwaːdi smo nasˈtiːəwali. Najˈwḙeːnč z ˈgọːzdni sˈtẹːli – smˈrẹːka, najˈwḙeːnč ˈtəste pa ˈtọj ˈliːstje ˈtək spomˈlaːdi, ko se je ˈliːste pogˈraːbwo, smo ˈtuj žˈwaːdi nasˈtiːəwali. Pa ˈkaːka ˈžaːgona.]
~ Ⓘ ⇒ stelerija
~ Ⓡ »Dobra stelja mora nuditi živini zdravo in suho ležišče, vsrkavati gnojilo, omogočati nakladanje in trošenje gnoja in se mora v zemlji dobro razkrajati. Stelja zvišuje množino gnoja, daje brezdušičnato organsko snov, ki je potrebna hrana za talne bakterije in je glavni proizvajalec humusa. Žitna slama je gotovo najboljša stelja, ker izmed vseh predmetov, ki se rabijo v ta namen, vsem navedenim zahtevam najbolj ustreza. Ona precej močno vsrkuje gnojnico (2–3-kratno množino lastne teže), veže gnoj, da ga je lahko nakladati in daje zelo veliko organske snovi, ki se v zemlji lahko razkraja. (…) Gozdno listje je slabše kot slama, ker manj vpija gnojnico in dela prah pri nastiljanju. Tudi ima manj rastlinskih hranilnih snovi in se počasneje razkraja. Boljša je gozdna trava, ki skoro dosega slamo. Šota je v ostalem dober nastil, ima pa to neprijetno lastnost, da se pri nastiljanju kadi. (…) Smrečje je slab gnoj, ker ne vpija gnojnice in se slabo razkraja. Še najbolje se uporabi na težki zemlji, ker jo rahlja. Žagovina se v zemlji zelo počasi razkraja, pač pa dela suho ležišče, ker precej vpija gnojnico.« (SIMONIČ 1931: 118–119)
.jpg)
Slika 1: Kleščenje stelje pred stelno uto pod skednjem. Arhiv Koroškega pokrajinskega muzeja. 
.jpg)