Slika 1: Delo v gozdu ob steljeraji. Arhiv Koroškega pokrajinskega muzeja.
steljeraja
▶[steleˈraːja]-e ž(Ⓣ B, L, S)steljeraja |skupno pripravljanje stelje, navadno s klestenjem smrekovih vej|= stelerija
Ⓣ B ▷ [Steleˈraːja – ˈsaːmo ˈmiː je ˈniːsmo ˈmẹːli, ko je preˈmaːwo, pər soˈsẹːdax pa ja, sən še ˈjəs bˈwa ˈtaːm. ˈWəčər smo ˈmẹːli pa ˈgaːdo. Smo se šˈlə ˈiːgrice – ko ˈtək ˈsẹːdejo oˈkuːwo, ˈpọl pa ˈeːdən pa ˈtọːče, ˈpọl ˈməra pa ˈuːni tˈrọːfit, gˈdọ ga je uˈdaːro. ˈPač ˈtək smo ˈmẹːli pa muziˈkaːnt je ˈbi. ˈJẹːsti je pa ˈfẹːjst bˈwọ zˈmiːər – najpˈrẹːj ˈžuːpa, naˈwaːdno ˈọːčja ˈžuːpa pa xˈreːn pa ərˈpiːca. ˈTuːə je ˈboːwo. (…) Tˈriːet smo ˈčaːsix pˈraːjli, ˈtuːə je ˈtaːk kˈrọx, naˈmọːčən ˈnətər pa šˈnọps ˈgər, ˈpọl so pa pəržˈgaːli pa pərˈnəsli na ˈmiːzo, da je goˈrẹːwo. (…) Opˈšaːjdəsnik, ˈtuːə je pa sˈpẹt ˈnẹːki dˈruːjga. ˈTuːə so pa soˈsẹːdi ˈpọːšlali pa ˈnətre ˈsaːmo ˈtaːke zbadˈliːke. ˈPọl so ga ˈmoːli pa čim pˈrẹj naˈzaːj posˈlaːt, če so ˈmoːli.]
Ⓣ L ▷ [Steleˈraːje ˈzaj ni ˈnəč ˈweːč.] ◾ [Pər ˈeːnix ˈpaːrex še ˈmaːjo steleˈraːjo.]
Ⓣ S ▷ [Steleˈraːjo smo ˈtuj ˈmẹːli.]
~ Ⓘ ⇒ stelerija
~ Ⓡ »Jesenska priprava smrekove stelje za živino, znana v vaški skupnosti v Mežiški dolini. Pri steljeraji se moški, ki imajo na nogah kremplje ali krampižlje, po lestvi povzpnejo na drevje in klestijo z njega veje. Večinoma ženske jih zlagajo na kupe, da jih je mogoče odpeljati iz gozda, nato jih sesekajo in pomešajo z nagrabljenim listjem. Steljerajo, ki so jo spremljale različne šege in posebne jedi, so zaradi škode, ki jo je povzročala drevju, prepovedali v 50. letih 20. stoletja. Od takrat se ohranja kot folklorizem.« (BAŠ 2004: 281–582) ◾ Več o steljeraji glej pri Benko (2010).
Naša spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje strani in vodenje statistike ogledov. Več si lahko preberete tukaj.
.jpg)
Slika 1: Delo v gozdu ob steljeraji. Arhiv Koroškega pokrajinskega muzeja. 
