Ⓣ BP ▷ [Sˈwiːja al pa ˈžaːka ˈtuj.] ◾ [Norˈmọːlno ˈmaː sˈwiːja dˈwaːnajst ˈziːzijo. ˈBọːwo jəx je pa ˈmẹːj ˈtuj pa ˈwẹːnč ˈtuj. Dˈwaːnajst je ˈbọːwo najˈbọːl ˈfaːjn. Pa ˈkọːčijo je ˈbọːwo ˈčaːsix, ko je ˈmẹːwa, po šˈtiːrnajst pa po ˈšẹːstnajst ˈtuj. ˈPọl so se pa ˈtəpli. ˈBọlš je, da jix je ˈmẹːjn.] ◾ [Goˈwẹːdo je zˈmiːər ˈbọl na ˈsuːxem leˈžaːwo, sˈwiːna pa ˈbọl na ˈmoːkrem, ˈpọl pa ˈbọl smərˈdiː. Pa spˈlọx poˈlẹːti, če je ˈtọpwo, je ˈwoːxko ˈbọːwa sˈwaːma, da je nastˈwoːno bˈwọ, ampak je ˈnətər dˈrẹːk ˈliːəzwa, da ji je ˈbọl xˈwaːdno bˈwọ.]
Ⓣ S ▷ [Sˈwiːna ˈmaː po dˈwaːnajst, po tˈriːnajst ˈziːzijo. (…) ˈKiːəra ˈjix ˈmaː šˈtərnajst, ˈpẹːtnajst ˈtuj, ˈšẹːstnajst ˈjix je že ˈtuj ˈmẹːwa, ˈkọːčijo. Naˈwaːdno pa ˈtaːm oˈkuːəwo deˈsẹːt, ˈeːdnajst, deˈwẹːt. ˈTuj ˈsaːma ˈmaː, ˈbọːlše je pa, da si zˈraːno, če ˈwiːəš, da ˈwiːdiš, koˈdaː se pərpˈraːla, da ˈpoːle ˈtəste zreˈdiːwo, ko so ˈpuːjski ˈnətre, ko ˈtəste gˈrẹː napˈrẹːj, da ˈtəste ˈkər ˈbək ˈwəržeš. Če pa ˈtəste pusˈtiːš ˈnətre, da ˈtək ˈsaːma ˈmaː, pa sˈwiːja sˈniːə, ˈpọl pa ˈpuːjske ˈtuj ˈjiːə. ˈTəsta ˈpọl naˈwaːdno ˈkọːčije poˈjiːə ˈtuj.] ◾ [Sˈwiːja je bˈrẹːja ˈmaːwo ˈmaːjn ko pa šˈtir ˈmiːəsce.] ◾ [Sˈwiːja ˈtọt ˈsẹ ˈsoːrte zˈnaːke ˈdaːje, ko se ˈpọːja. ˈčaːsix je ˈkiːəra ˈxuːda ˈtək, da bˈliːzo ne sˈmiːəš pa ˈkər ˈxọːče. (…) Pa ˈzaːdca se ji nabˈrẹːkne, da je ˈtək ərˈdẹːča.]
~ Ⓘ ⇒ dojna svinja
~ Ⓡ »Svinje (Suidae), družina sodoprstih kopitarjev iz podreda neprežvekovalcev z devetimi vrstami. (…) So vsejedci, pri ritju po tleh jih vodi izjemno dobro čutilo za voh. Telo je čokato, veliko 50–180 cm, glava je nasajena na kratkem in debelem vratu, gobec je podaljšan v kratek in gibljiv rilec. Samci imajo močno podaljšane čekane. Noge so razmeroma kratke, dlaka je ščetinasta, pogosto imajo grivo na vratu ali hrbtu. Rep se pogosto zaključuje s čopom. So zelo vzdržljivi tekači, med parjenjem in pri iskanju hrane prehodijo velike površine. Lahko tudi zelo dobro plavajo. Imajo tudi stalne prostore v svojem revirju, kjer spijo, se prehranjujejo, pijejo ali se valjajo po blatu. V bojih za prevlado se samice med seboj grizejo, uporabljajo pa tudi velike in zelo nevarne čekane. Samica povrže 4–6, navadno tudi do 12 mladičev. Predstavniki: divja svinja, čopičasta svinja, svinja bradavičarka in babirusa. Udomačevanje se je začelo že v sedmem tisočletju pred našim štetjem. Ustanovitelji starodavnih ver niso prepovedali uživanja svinjine zaradi nečistoče (valjajo se po blatu), ampak ker so vedeli, da so v svinjskem mesu zajedavci, zlasti trihine, ki so še kako nevarne človeku.« (BENEDIČIČ 2002: 309–310) ◾ »Svinjska ali prašična družina ima v kmečkem okolju pomembno vlogo. Njenih predstavnikov je precej: prašič, svinja, prase, prasec, prašiček, pujs, pujsek, merjasec … Kaj ta bitja pomenijo in so pomenila v življenju ljudi, nam razlaga metaforika, frazeologija in simbolika. (BENKO 1999: 52; KEBER 1996: 330–334)
Slika 1: Svinje. Foto: Anja Benko. 
