topinambur
▶
[topinamˈbuːr] -ja m (Ⓣ B) [topinamˈpuːr] -ja m (Ⓣ BP) topinambur |krmna rastlina z užitnimi, krompirju podobnimi gomolji| = bela repa; laška repa
Ⓣ B ▷ [Topinamˈbuːr, ˈwaːška ˈrẹːpa. Topinamˈbuːro smo pa ˈčaːsix pˈraːjli ˈwaːška ˈrẹːpa. ˈTuːə je ˈtək wiˈsọko, sˈkọr dˈwaː ˈmẹːtra wiˈsọko. Ərˈmeːno cweˈtiː ˈzaj poˈlẹːti. ˈNətra ˈmaː pa ˈtək ˈtaːke goˈmọːlje. So ˈtək ˈbọl ərˈdẹːčkasti. Še ˈwiːəm, ko sən ˈeːnˈbaːrt ˈkọːpawa ˈmaːwo. ˈTək za sˈwiːje so ˈeːni ˈfuːətrali ˈšətəga topinamˈbuːra.]
Ⓣ BP ▷ [Topinamˈpuːr. ˈTuːə je ta sˈwaːtki kromˈpiːr. ˈTuːə ni bˈwọ ˈtək rasˈšiːrjeno. Topinamˈpuːr ˈtut ni doˈmaːča beˈsiːəda. Pa ˈduːəbər ˈtuj ni. ˈTəste je zaˈtuːə interiˈsaːntne, ker je ˈšəte zˈgọːr ˈtuj za poˈnuːcat, za ˈkərmo. ˈWoːne so pa goˈmọːlji. ˈMiː ˈniːsmo ˈmẹːli, pozˈnaː pa sən, nekaˈtẹːri so ˈmẹːli.]
Ⓣ S ▷ [ˈJaːgri so ˈmẹːli zaˈsaːjen ˈtəsti kromˈpiːr. ˈWḙeːnč ˈliːət se je žˈwiːna ˈpaːswa ˈtaːm. ˈTəsti kromˈpiːr pa ˈtut ˈtaːk ˈwələk zˈraːste. Ne ˈwiːəm, ˈkək se ˈmọ ˈreːče dərˈgaːče.]
~ Ⓡ »Ameriški krompir, laška repa, Helianthus tuberosus. Vrsta iz rodu sončnica, doma v Severni Ameriki; je več kot 2 m visoka zelnata trajnica z nasprotnimi, srčastimi do koničasto jajčastimi, hrapavo dlakavimi listi; cvetni koški so rumenjakovo rumeni. Na dnu poganjkov se razvijejo podzemne pritlike, ki imajo na konicah vretenaste, kot krompir velike gomolje. Zgodovina: francoski priseljenci v Kanadi so topinambur že 17. stoletja prevzeli od Indijancev. V Evropi so gojenju topinamburja dolgo dajali prednost pred krompirjem, ki je veljal za strupenega. Danes ga sadijo predvsem v Franciji in Italiji.« (DUDEN 2002: 326) ◾ »Domača imena: ameriški krompir, gomoljasta sončnica, jeruzalemska artičoka, laška, papeževa ali svinjska repa, laškica. Tuja imena: Jerusalem artichoke (ang.), topinambour (fr.), čičoka, topinambur (hrv.), topinambur (it.), esiesóka (madž.), Topinambur (nem.). Trajni nasad: od 4 do 5 let, odvisno od namena rabe.« (KOCJAN AČKO 1999: 157)
