trebiti
[tˈrẹːbit] -im nedov. (Ⓣ BP) trebiti |odstranjevati odvečno iz česa|
Ⓣ BP[Tˈrẹːbli so pa oˈniːəx, tˈraːnik, ko se je ˈwiːgredi poˈčẹːdwo, če je ˈkaj ˈbọːwo ˈgəre. Če so ˈkərtoci pa ˈpẹči pobˈraːli. ˈPọl pa, če se je pˈrẹj gˈnuːəj naˈwoːzo, da se je ˈtuj stˈriːəbwo, da si ˈmaːwo zˈriːba ˈtəsti gˈnọːj, da je ˈbọl ˈnətər ˈšọ. ˈTəste se je tˈriːəbwo.]
~ Ⓘ Razvilo iz indoevropskega korena *ter(H)- ‘treti, meti, drgniti’ (SNOJ 1997: 680).
Naša spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje strani in vodenje statistike ogledov. Več si lahko preberete tukaj.
se ne strinjam
se strinjam