▶[ˈzaːjəc]-jca m(Ⓣ B, L, S)zajec |glodavec z velikimi uhlji in dolgimi zadnjimi nogami; glodavec s krajšimi zadnjimi nogami, zlasti udomačen|= mandeljc; zec
Ⓣ B ▷ [ˈMaːndc pa ˈbaːjpka smo ˈrəkli ˈzaːjcu še ˈzaj.]
Ⓣ S ▷ [ˈZaːjəc. Še ˈzaj ˈmaːmo ˈzaːjce.]
~ Ⓘ ⇒ zajec
~ Ⓡ »Zajci in kunci (Leporidae), poznani od obdobja eocena (pred okoli 50 milijoni let), danes s 44 vrstami po vsem svetu razširjena družina sesalcev. Na marsikatera območja jih je naselil človek. Zaradi sekalcev in načina življenja so jih prvotno uvrščali med glodavce, danes pa jih uvrščamo v samostojen red. Zrastejo 25–70 cm, imajo kratek rep, so rastlinojedci z zobmi, ki so podobni kot pri glodavcih. Imajo iztrebke dveh vrst. Mehke bobke pojedo neposredno iz zadnjične odprtine. Končni iztrebki so okrogli trdi bobki. Kožuh je gost in mehak. Zadnje noge so podaljšane; hitro tečejo in skačejo. Ušesa so velika, dobro slišijo in vohajo. Ponekod povzročajo škodo na poljih. Dosežejo 10–12 let starosti.« (BENEDIČIČ 2002: 360)
Naša spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje strani in vodenje statistike ogledov. Več si lahko preberete tukaj.